TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se ugovoru zoper sklep o izvršbi ugodi tudi v delu, v katerem je dolžniku naloženo plačilo in dovoljena izvršba za izterjavo zakonskih zamudnih obresti od zneska 829,60 EUR za obdobje od 15. 10. 2022 do vključno 16. 1. 2023, in se sklep o izvršbi VL 3975/2023 z dne 20. 1. 2023 v tem delu razveljavi, o zahtevku za plačilo zakonskih zamudnih obresti od zneska 829,60 EUR za obdobje od 15. 10. 2022 do vključno 16. 1. 2023 in o stroških ugovornega postopka pa bo v pravdnem postopku odločalo Okrožno sodišče v Mariboru.

II. V ostalem se pritožba zavrne in se v delu, v katerem je sodišče prve stopnje odločilo, da se stroški, odmerjeni s sklepom o izvršbi VL 3975/2023 z dne 20. 1. 2023, znižajo za 30,00 EUR, na 117,20 EUR, potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo, ki bo izdana v nadaljnjem pravdnem postopku.

Glede na naravo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine upnik v obravnavani zadevi v predlogu za izvršbo ni navedel nobenih dejstev, iz katerih bi izhajalo, kdaj je terjatev zapadla, oziroma dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da je zapadla 14. 10. 2022, kot je navedel v predlogu za izvršbo, in da je upravičen do plačila zakonskih zamudnih obresti od 15. 10. 2022 dalje. Prav tako v tej smeri ni predlagal nobenih dokazov. Ker trditveno in dokazno breme v zvezi s tem nosi upnik, od dolžnika, ki v ugovoru goli trditvi, da je terjatev zapadla 14. 10. 2022, in na tej podlagi postavljenemu obrestnemu zahtevku za plačilo zakonskih zamudnih obresti od 15. 10. 2022 dalje določno nasprotuje, ni mogoče zahtevati, da za svoje navedbe v zvezi s tem predlaga tudi dokaze. S takšno zahtevo, bi bilo namreč na dolžnika neutemeljeno in preuranjeno prevaljeno dokazno breme, dolžnik pa bi bil postavljen v neenakopraven položaj v primerjavi z upnikom.