TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani del sodbe (I. točka izreka) delno spremeni tako, da se glasi:

"I. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki izplačati razliko neto plače za:

- september 2013 v znesku 317,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 1. 12. 2014 do plačila;

- november 2013, obračunane od razlike bruto zneska 62,22 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 1. 12. 2014 do plačila;

- december 2013, obračunane od razlike bruto zneska 219,45 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 1. 12. 2014 do plačila;

- julij 2015, obračunane od razlike bruto zneska 240,00 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 23. 8. 2015 do plačila;

- avgust 2015, obračunane od razlike bruto zneska 180,00 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 23. 9. 2015 do plačila;

- julij 2016, obračunane od razlike bruto zneska 270,00 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 23. 8. 2016 do plačila,

vse v roku 8 dni, pod izvršbo.

Zavrne se, kar je tožeča stranka zahtevala več, tj. da je tožena stranka dolžna tožeči stranki izplačati razliko neto plače za:

- julij 2013, obračunane od razlike bruto zneska 136,29 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 1. 12. 2014 do plačila;

- september 2013, obračunane od razlike do bruto zneska 680,00 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 1. 12. 2014 do plačila;

- avgust 2016, obračunane od razlike bruto zneska 175,88 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 23. 9. 2016 do plačila."

II. V ostalem se pritožba zavrne in se potrdi nespremenjeni izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

III. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki plačati pritožbene stroške v znesku 61,10 EUR, v 15 dneh od vročitve sodbe, po izteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila, pod izvršbo.

Izplačilo dodatka za delovno dobo je zakonska obveznost, ki se ji delodajalec ne more izogniti, ne glede na to, ali je delavec sporočil delodajalcu o trajanju skupne delovne dobe. Poleg tega je bilo v četrtem odstavku 70. člena Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije določeno, da lahko delavec uveljavlja pravico do dodatka za vsako izpolnjeno leto skupne delovne dobe na podlagi predložene delovne knjižice oziroma izpisa o obdobjih zavarovanj, ki ga izda Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, kar delavec predloži delodajalcu ob podpisu pogodbe o zaposlitvi, o čemer ga mora delodajalec predhodno obvestiti. Po navedeni določbi je bila torej tožena stranka tista, ki bi morala tožnika predhodno obvestiti, da predloži delodajalcu dokazila o trajanju skupne delovne dobe.

Dokazno breme v zvezi s pravilnim obračunom in izplačilom plač je na delodajalcu, ki se je v pogodbah o zaposlitvi zavezal izplačevati plačo delavcu na njegov bančni račun. Tožena stranka ni priložila nobenih prepričljivih dokazil za trditev o plačevanju "na roke" in o višini teh plačil. Zgolj pavšalna izpoved tožene stranke, da je bilo tožniku nekaj izplačano v gotovini, ne da bi navedla kraj in čas izplačila, ob zanikanju tožnika ne zadošča za dokaz o plačilu vtoževanega zneska.