TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje:

- spremeni v I. točki izreka tako, da je tožena stranka dolžna v roku 15 dni plačati tožeči stranki odškodnino za nepremoženjsko škodo v znesku 7.875,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, in sicer od zneska 1.875,00 EUR od 27. 11. 2009 dalje do plačila in od zneska 6.000,00 EUR od 3. 6. 2009 dalje do plačila; kar je tožeča stranka iz naslova nepremoženjske škode zahtevala več, pa se zavrne;

- razveljavi v III. točki izreka za znesek 28.400,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 6. 2009 dalje do plačila, v VI. točki izreka in v odločitvi o pravdnih stroških ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. V ostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem in nerazveljavljenem, a izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Sodišče prve stopnje je na podlagi splošnega vedenja in izkušenj s področja cestnega prometa in prometnih nezgod (za kar ni potrebno strokovno znanje izvedenca - niti cestnoprometne niti medicinske stroke – 243. člen ZPP) ugotovilo, da obstoji velika verjetnost (ki v tovrstnih primerih zadošča kot dokazni standard), da se je tožnica tako hudo poškodovala, ker je padla iz avtomobila, do česar pa po veliki verjetnosti ne bi prišlo, če bi bila pripeta z varnostnim pasom, saj bi jo ta zadržal v kabini vozila.

Tudi za oškodovance, ki so pred škodnim dogodkom redno pridobivali zaslužek (zgolj) s priložnostnimi deli oziroma zaposlitvami, se šteje za verjetno, da bi po normalnem teku stvari zaslužek iz takšnega dela in v enaki višini pridobivali tudi po škodnem dogodku, če se z večjo stopnjo verjetnosti ne izkaže kaj drugega.