TFL Vsebine / TFLGlasnik

1 UVOD

Družbena odgovornost ni več samo moderna smer razmišljanja, temveč že razmeroma široko razširjena usmeritev tudi pri oblikovanju razvojnih in strateških načrtov podjetij.

Zato je pomembno, kako pravni sistem podpira takšno usmeritev zlasti v pogledu ustreznega informacijskega sistema kot podlage za odločanje (upravljanje, načrtovanje in nadziranje) podjetij o poslovanju. K podrobnejšemu raziskovanju ustreznosti računovodstva kot temelja informacijskega sistema v združbah poziva tudi Mayr (2023, 4).

Pri tem je pomembno, kako je računovodstvo kot del informacijskega sistema umeščeno v celovito zamisel družbene odgovornosti in trajnostne družbe.

Za doseganje trajnostne družbe je prvi pogoj družbeno odgovorno delovanje, saj je samo na ta način možno povečevanje družbene blaginje kot celote.

Pomembno je torej razmerje med družbeno odgovornostjo, trajnostno družbo in informacijskim sistemom, ki ga kaže trajnostni trikotnik (angl.: sustainability triangle) na sliki 1.

Slika 1: Trajnostni trikotnik

Za doseganje trajnostne družbe (zgornji kot trikotnika) je pogoj družbeno odgovorno delovanje (levi kot trikotnika) s pomočjo in na podlagi informacijskega sistema (desni kot trikotnika).

Najpomembnejši del informacijskega sistema je računovodstvo z oblikovanjem ustreznih informacij. Računovodstvo ima torej ključno vlogo pri sprejemanju odločitev za zagotavljanje trajnostnega razvoja in demokratične družbe. S tem pa ustrezno zasnovano računovodstvo postaja tudi eden od pogojev za doseganje blaginje družbe.[1]

Taka vloga računovodstva mora biti ustrezno podprta tudi z ustrezno zakonodajo in standardi.

Zgornja umestitev računovodstva je zato potrebno izhodišče tudi za oceno pravnih vidikov aktualnega računovodskega sistema v Sloveniji.

2 PRAVNI VIDIKI RAČUNOVODENJA

Temelj vseh predpisov v Sloveniji je Ustava RS. V njej je s 74. členom določeno, da se »gospodarska dejavnost ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo.« To je izredno pomembno določilo, kateremu pa ne sledijo niti izvedbeni predpisi, niti praksa v Sloveniji. Ravno nasprotno, ustavnost marsikaterega predpisa je vprašljiva prav z vidika citiranega člena.

Pri tem pa naj takoj ugotovimo, da ima tudi ta člen dve pomanjkljivosti: opredeljuje se samo na gospodarske organizacije in ne pojasnjuje, kaj je "javna korist".

Treba bi ga bilo torej dopolniti tako, da bi veljal za vse vrste združb, ki bi morale z izvrševanjem svojega poslanstva prispevati k splošni blaginji državljanov. S tem prispevkom bi bila izražena javna korist združb.

Na tej podlagi bi morali dopolniti oziroma spremeniti številne predpise, ki se nanašajo na poslovanje združb.

Med temeljnimi je prav gotovo Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1-NPB14, v nadaljevanju ZGD), ki je med drugim tudi podlaga za vsebino računovodenja[2] v Sloveniji. Zato bi lahko upravičeno pričakovali, da bo pomenil nadaljnjo uporabo omenjenega ustavnega določila, kar pa se na žalost ni zgodilo.

ZGD namreč opredeli gospodarsko družbo kot pravno osebo, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost. Pridobitno dejavnost pa opredeli z namenom pridobivanja dobička (ZGD, člen 3, 1 in 2 odstavek). Taka opredelitev bi bila skladna z Ustavo samo, če bi sprejeli predpostavko, da dobiček gospodarskih družb pomeni javno korist. Dobiček pa pomeni vrednost za družbenike (angl.: shareholder value),[3] ne more pa pomeniti novoustvarjene vrednosti (angl.: newly created value), ki je logični izraz koristi, ki jo podjetje nudi družbi kot celoti.

ZGD od družb v 66. členu zahteva spremljanje in izkazovanje dobička (oziroma izgube), kar pa je v neposrednem nasprotju z določilom o javni koristi družb. Zato lahko upravičeno govorimo o ustavno spornem določilu ZGD. Pri tem dodani členi za poročanje o trajnostnem poslovanju (53 člen, 57., 58., 59., 60.a, 70., 70.c, 70.č in 70.d člen) ne spreminjajo osnovne pomanjkljivosti, saj pomenijo samo delno izboljšanje pod prisilo zahtev po družbeni odgovornosti podjetij, vendar temeljni cilj (dobiček) ostaja nespremenjen. Tudi v primeru, da sprejmemo spremembe ZGD kot pozitivne, le-te ne nadomeščajo pojma javna korist. To se kaže tudi v tem, da ni predvidenih posledic za podjetje, ki je ustvarilo izgubo, ki nedvomno zmanjšuje raven družbene blaginje.

Pomen ZGD in njegova pomanjkljiva opredelitev izida iz poslovanja gospodarskih družb sta izredno velika, kajti na tako opredeljeno "filozofijo dobička" se naslanjajo praktično vsi slovenski predpisi na področju gospodarjenja (npr. Zakon o obdavčitvi pravnih oseb, Zakon o bančništvu, Zakon o delovnih razmerjih, Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju, Zakon o udeležbi delavcev pri dobičku, Zakon o finančnem poslovanju, prisilni poravnavi in prenehanju podjetij, podzakonski akti na podlagi teh predpisov).

Pri tem je posebno treba poudariti, da mednarodni računovodski standardi prav tako obravnavajo dobiček kot poslovni izid (MRS 1), vendar MRS 1 v točki 14 omogoča podjetjem, da predstavijo tudi druge izkaze, na primer izkaz dodane vrednosti, pri čemer pa zanje mednarodni standardi računovodskega poročanja ne veljajo. Pisci slovenskih računovodskih standardov niso niti opozorili na to možnost, ki bi v končni fazi omogočala tudi razvoj lastnih računovodskih standardov za drugačne računovodske izkaze (npr. za dodano vrednost).

Zanimivo pa je, da ZGD v 54. členu ne govori o računovodstvu, temveč o računovodenju. Slovenski inštitut za revizijo je z oblikovanjem Slovenskih računovodskih standardov (SRS) zagrešil torej vsebinsko napako, kajti: Slovenski računovodski standardi bi se morali preimenovati v Slovenski standardi računovodenja. To potrjuje tudi vsebina uvoda v SRS, kjer je govora o računovodenju in ne o računovodstvu, skladno z razumevanjem širše vsebine slednjega (Turk, 2004, 619).

Na ta način se ustvarja dojemanje računovodstva predvsem skozi računovodenje, kar je bistveno preozko, saj se s tem otežuje razumevanje računovodstva kot pomembnega družbenega informacijskega sistema. Tudi zato je njegova vloga z vidika družbene odgovornosti bistveno podcenjena.

Ozko obravnavanje računovodstva (torej samo z vidika računovodenja in brez upoštevanja sodobnih načel družbene odgovornosti) se kaže tudi v pomanjkljivostih besedil posameznih (mednarodnih in slovenskih) računovodskih standardov, zlasti SRS 12, SRS 13, SRS 14, SRS 20 in SRS 21.[4]

3 SKLEP

Zgornjo obravnavo lahko zaključimo zlasti z dvema ugotovitvama:

1. Pravna podlaga informacijskemu sistemu zlasti računovodstvu v RS, je izredno pomembna, saj omogoča neustrezno poročanje z vidika družbene odgovornosti.
2. To pomeni, da obstajajo (poleg drugih) tudi pravne ovire za nadaljnji razvoj družbeno odgovornega delovanja združb, kar je samo v praksi nemogoče spremeniti.
3. Obstoječe SRS in PSR je treba kritično oceniti z vidika družbene odgovornosti združb in s tem spodbuditi številne spremembe v praksi, ki so možne tudi v tem okviru.
4. Za začetek bi morali jasno preimenovati standarde in poudariti razliko med računovodenjem in računovodstvom, ki jo je utemeljil že prof. dr. Ivan Turk, v praksi pa (tudi po zaslugi površnih aktov) ni dovolj razumljena in upoštevana.
5. Na spremenjeni podlagi je treba izboljšati sistem in vsebino računovodskega poročanja, s tem pa omogočiti hitrejše uveljavljanje načel družbene odgovornosti v združbah.[5]

Očitno je, da je nadaljnje uveljavljanje družbene odgovornosti v prizadevanju za trajnostno družbo v največji meri odvisno od zavzetosti in enotnosti strokovnjakov in akademske sfere, ki naj bi vplivala tudi na ustrezne zakonske spremembe.

4 LITERATURA

1. Bergant, Živko (2010). Organiziranje računovodstva v povezavi s finančno funkcijo. Ljubljana: Visoka šola za računovodstvo.
2. Bergant, Živko (2023): Kritična presoja sodobnega računovodstva. Ljubljana: Visoka šola za računovodstvo in finance.
3. Mayr, Branko (2023). Računovodsko merjenje dosežkov trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti. Poslovodno računovodstvo št. 1/2023, str. 4−42.
4. MSR 1 - Mednarodni standardi računovodstva. Predstavljanje računovodskih izkazov. Uredba komisije (ES) št. 1274/2008 z dne 17. decembra 2008. https://www.racunovodstvo.net/zakonodaja/mrs-1-predstavljanje-racunovodskih-izkazov.
5. Turk, Ivan (2004). Pojmovnik računovodstva, financ in revizije. Ljubljana Slovenski inštitut za revizijo.
6. ZGD-1-NPB14 ‒ Zakon o gospodarskih družbah. https://zakonodaja.com/zakon/zgd-1

Opombe:

[1] Več o trajnostnem trikotniku v Bergant (2023, 50).

[2] Pri tem naj opozorimo, da je računovodenje samo del računovodstva. Več o tem v Bergant (2010, 398 in 2023, 46−49).

[3] Dobiček po 95. členu ZGD načeloma pripada lastnikom kapitalskih vložkov (družbenikom).

[4] Podrobneje o tem v Bergant (2023, 101−123).

[5] Več o načelih družbene odgovornosti v Bergant (2023, 77).