TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba delno spremeni v točki II izreka, tako da v tej točki v celoti na novo glasi:

„II. Tožena stranka je dolžna tožečo stranko pozvati na delo in ji od 4. 7. 2020 dalje priznati vse pravice iz delovnega razmerja (priznati delovno dobo in jo prijaviti v obvezna zavarovanja) ter ji za čas od 4. 7. 2020 do izdaje sodbe plačati plačo v znesku 1.911,38 EUR, znižano za prejeta nadomestila za čas brezposelnosti od prenehanja delovnega razmerja do 4. 1. 2021, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. dne v mesecu za pretekli mesec do plačila. V presežku, v višini nadomestil za čas brezposelnosti z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. dne v mesecu za pretekli mesec se zahtevek zavrne.“

II. V ostalem se pritožba zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje v nespremenjenem delu.

III. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbe.

IV. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati stroške odgovora na pritožbo v višini 279,99 EUR z zakonskimi zamudnimi obresti od poteka izpolnitvenega roka do plačila, v roku 15 dni, pod izvršbo.

Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da toženka ni dokazala, da bi bila tožnica kot delavka, ki bi ji delovno razmerje prenehalo, izbrana na podlagi objektivnih, ne subjektivnih in s tem nedopustnih kriterijev, pri čemer je pravzaprav nebistveno, ali je bil nedopusten kriterij razlikovanja dejstvo, da je bila tožnica v bolniškem staležu, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, ali dejstvo, da je zakonita zastopnica toženke delo že prej opravljala skupaj z D.D., ki jo je želela zaposliti namesto tožnice, kot je navedla tožnica v tožbi.

Toženka v pritožbi utemeljeno uveljavlja, da bi moralo sodišče prve stopnje glede reparacijskega zahtevka upoštevati dejstvo, ki ga je tožnica navedla na naroku za glavno obravnavo dne 20. 5. 2021, da je bila od prenehanja delovnega razmerja do 4. 1. 2021 prijavljena na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje in je prejemala nadomestilo. Za to obdobje vzpostavljenega delovnega razmerja je zmotno prisodilo (nadomestila) plače v neznižani višini. Podlaga za plačilo nadomestila za čas brezposelnosti bo z ugotovitvijo nezakonitosti odpovedi odpadla (tretji odstavek 65. člena ZUTD, zavezanec za vrnitev pa je delodajalec, torej toženka (1. alineja drugega odstavka 140. člena ZUTD).