TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Člen 47 Zakona o referendumu in ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 15/94, 38/96 in 59/01) se razveljavi, kolikor se nanaša na referendum na ravni države. Zakon o referendumu in ljudski iniciativi je v neskladju z Ustavo, ker ne določa roka, v katerem morajo državljanke in državljani Republike Slovenije, ki so na dan glasovanja na referendumu iz prejšnje točke v tujini, ker tam začasno ali stalno prebivajo, sporočiti Republiški volilni komisiji, da želijo glasovati po pošti v tujini ali na diplomatsko konzularnem predstavništvu Republike Slovenije. Razveljavitev iz 1. točke izreka začne učinkovati naslednji dan po vročitvi te odločbe Državnemu zboru. Ugotovljeno neskladnost iz 2. točke izreka mora Državni zbor odpraviti v roku enega leta od dneva objave te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. Do odprave neskladja iz 2. točke izreka je rok, določen v prvem odstavku 82. člena Zakona o volitvah v Državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92 in 60/95), petnajst dni pred dnem glasovanja na referendumu.

Pravica do glasovanja na referendumu je kot ustavna pravica varovana v okviru splošne ustavne pravice do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev iz 44. člena Ustave in jo je mogoče omejiti le v skladu s tretjim odstavkom 15. člena Ustave. Ustava namreč glede njunega izvrševanja ne določa t.i. zakonskega pridržka, kar pomeni, da ju je mogoče omejiti le tedaj, kadar je to potrebno zaradi varstva pravic drugih. Ustavno sodišče glede na veljavno ureditev glasovanja v tujini ne vidi nobenega stvarnega razloga, ki bi utemeljeval, da bi bilo treba slovenskim državljanom, ki začasno ali stalno prebivajo v tujini, onemogočiti glasovanje na referendumu v tujini (po pošti ali na diplomatsko konzularnih predstavništvih). Ker izpodbijana določba 47. člena ZRLI v nasprotju s tretjim odstavkom 15. člena Ustave omejuje pravico do glasovanja na referendumu, opredeljeno v 44. in 90. členu Ustave, jo je Ustavno sodišče razveljavilo. S tem, ko ZRLI ni določil roka, v katerem morajo državljani Republike Slovenije, ki začasno ali stalno prebivajo v tujini, sporočiti Republiški volilni komisiji svojo željo, da glasujejo na referendumu v tujini, je v nasprotju s tretjim odstavkom 15. člena Ustave prišlo do omejitve pravice do glasovanja na referendumu. ZRLI bi glede na posebnosti referendumskega postopka moral določiti poseben rok za navedeno sporočilo Republiški volilni komisiji in ga uskladiti z drugimi roki referendumskega odločanja. Zato je Ustavno sodišče ugotovilo, da je ZRLI v neskladju z Ustavo, ker ne določa roka, v katerem morajo državljani, ki so na dan glasovanja na referendumu v tujini, ker tam začasno ali stalno prebivajo, sporočiti Republiški volilni komisiji, da želijo glasovati na referendumu (2. točka izreka).