TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka, mora pa tožeči stranki v 15 dneh povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 285,59 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila.

Pritožbeno sodišče ne dvomi, da je bila prav tožena stranka kupec po prodajnih pogodbah, sklenjenih s tožečo stranko. Na to kaže 7 priloženih računov, ki se vsi glasijo na toženo stranko. Če tožena stranka res ne bi bila kupec po prodajnih pogodbah, bi bilo pričakovati, da bo vsaj enkrat izdanim računom ugovarjala. Da bi to storila, pa ni niti zatrjevala.

Toženka in prevzemnik blaga sta zunajzakonska partnerja (s skupnim otrokom), ki imata vsak svoje podjetje (s. p.) na istem naslovu. Zato je še toliko bolj izkustveno sprejemljivo in logično, da je blago za toženo stranko prevzemal njen partner in da je bila takšna izročitev pravilna.

Sodišče je toženi stranki omogočilo izvedbo dokaza, ki pa ga ta ni izkoristila. Za preložitev naroka ne zadostuje, da stranka opraviči svoj izostanek, temveč mora imeti tudi opravičljiv razlog za izostanek. Tožena stranka bi morala zatrjevati, v čem je bila neodložljiva obveznost nenaden, objektivno nepredvidljiv dogodek in kateri so bili tisti razlogi, ki so botrovali tako pozni sporočitvi odsotnosti, ter za to predložiti konkretne in prepričljive dokaze.