IZREK
I. Pritožbama se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo izdajo in izdelavo sodbe.
II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.
JEDRO
Prekoračitev roka iz prvega odstavka 286. člena ZPP nima za posledico avtomatičnega neupoštevanja navedb in dokazov. Vrhovno sodišče se je že izreklo (sodba III Ips 25/2013, sodba VIII Ips 106/2018), da je navedena striktna prepoved upoštevanja (pre)poznih navedb od novele ZPP-D med drugim omehčana z določbo petega odstavka 286. a člena ZPP, po kateri sodišče lahko upošteva vloge in listine, ki so predložene po izteku določenega roka ter navedbe, dane (prepozno) na naroku, če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora. Namen prekluzij je namreč pospešitev, koncentracija in racionalizacija postopka ter zagotovitev pravice procesnega udeleženca do odločanja v razumnem roku. Prvi stranski intervenient in tožena stranka glede na zgoraj povzeto obrazložitev v izpodbijani sodbi utemeljeno navajata, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo te presoje sodišče, torej ni povedalo, čemu meni, da bi dopustitev navedb in izvedba dokazov glede pobotnega ugovora zavlekla reševanje spora. Ker teh odločilnih razlogov v izpodbijani sodbi ni, slednje tudi ni mogoče preizkusiti, posledično pa je v tem smislu podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Poleg navedenega pa je glede na spisovno gradivo, ki potrjuje navedbe prvega stranskega intervenienta v pritožbi, da o prvem naroku niti ni bil obveščen, da do prvega naroka še ni potekel rok za podajo izjave o vstopu v pravdo in da do prvega naroka niti ni dobil gradiva, na podlagi katerega bi lahko podal ustrezne navedbe in ugovor, in dejstvo, da je šele s prejemom sodbe izvedel, da sodišče šteje podani ugovor pobota za prepozen, zaradi česar navedb, s katerimi izkazuje svoje nekrivdo, predhodno niti ni mogel navesti, pritrditi prvemu stranskemu intervenientu, da je sodišče prve stopnje spregledalo navedene okoliščine pri ocenjevanju njegove nekrivde. Zato pritožnik utemeljeno navaja, da gre pri odločitvi o zavrženju pobotnega ugovora za sklep presenečenja. S tako opustitvijo je podana kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je bila prvemu stranskemu intervenientu kršena pravica do izjave.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.