TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni

- v točki I izreka tako, da se tožbeni zahtevek, ki se glasi:

"Ugotovi se, da nepremičnina stanovanje na naslovu Y., Ljubljana, v zemljiški knjigi vpisano kot posamezni del št. 14 v stavbi št. 1 k. o. X (ID 0000), ID znak: 0000, spada v skupno premoženje pravdnih strank A. in B., na katerem imata obe pravdni stranki enaka deleža do 1/2"

zavrne.

- v točki II izreka tako, da se ta glasi:

"Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni od prejema odločbe pritožbenega sodišča povrniti stroške postopka tožene stranke pred sodiščem prve stopnje v višini 825,70 EUR v korist proračuna Republike Slovenije, in sicer na transakcijski račun Okrožnega sodišča v Ljubljani št. SI56 01100-6370421877 s sklicem 00800370 7702016 (koda namena: GOVT, namen: plačilo po odločbi Bpp št. 770/2016), v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev do plačila."

II. Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni od prejema odločbe pritožbenega sodišča povrniti 469,69 EUR stroškov pritožbenega postopka tožene stranke v korist proračuna Republike Slovenije, in sicer na transakcijski račun Okrožnega sodišča v Ljubljani št. SI56 01100-6370421877 s sklicem 00800370 9492017 (koda namena: GOVT, namen: plačilo po odločbi Bpp št. 949/2017), v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev do plačila.

III. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti 755,00 EUR nadaljnjih stroškov pritožbenega postopka v roku 15 dni od prejema odločbe pritožbenega sodišča, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila.

Za nastanek skupnega premoženja ne zadostuje formalen obstoj zakonske zveze, ampak morata zakonca delati in pridobivati v dejansko obstoječi življenjski in ekonomski skupnosti. Pri življenjski skupnosti (zakoncev) gre za pravni standard, ki ga sodišče napolnjuje v vsakem konkretnem primeru, upoštevajoč konkretne okoliščine. Sodna praksa izpostavlja pomembnost notranje komponente skupnosti ter medsebojno naklonjenost partnerjev, hkrati pa poudarja, da so skupno bivanje, finance, gospodinjstvo in zakonska postelja le nekateri izmed številnih zunanjih pokazateljev skupnosti in da so zahteve za obstoj življenjske skupnosti zakoncev milejše kot zahteve za obstoj življenjske skupnosti zunajzakonskih partnerjev. Če zakonca ne živita skupaj, je treba upoštevati naravo razlogov za ločeno življenje, predvsem pa njuno voljo in aktivnost, usmerjeno v uresničitev pogojev za skupno življenje.

Med pravdnima strankama v času, ko je bilo kupljeno stanovanje, dejanska življenjska in ekonomska skupnost ni več obstajala.