TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Ob odločanju o pritožbi se izpodbijana sodba spremeni po uradni dolžnosti glede dejanj pod točko I. tako, da se zoper

obdolženega A. A.,

ki je sin E. in I., rojene K., rojenega ..., EMŠO..., s stalnim bivališčem ..., po narodnosti Albanec, državljan Kosova, po poklicu zidar, zaposlen pri S., d.o.o., z mesečno plačo v višini 860,00 EUR v zadnjih treh mesecih, končal 8 razredov osnovne šole, poročen, oče dveh nepreskrbljenih otrok, žena je zaposlena, brez premoženja, ni bil obsojen, ni v drugem kazenskem postopku,

in

obdolženega B. B.

ki je sin G. in N., rojene K., rojenega ..., EMŠO ..., s stalnim bivališčem ..., po narodnosti Albanec, državljan Republike Slovenije, po poklicu gradbeni tehnik, končal osnovno šolo in 4-letno za gradbenega tehnika, zaposlen pri S., s.p., z mesečno plačo v višini 2.500 EUR v zadnjih treh mesecih, lastnik stanovanjske hiše, dveh kombiniranih vozil, dveh osebnih avtomobilov, lastnik dveh stanovanj in lastnik družbe S., d.o.o., poročen, oče štirih otrok, od teh trije nepreskrbljeni, že obsojen, je v drugih kazenskih postopkih

iz razloga po 4. točki 357. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP)

zavrne obtožba,

da je A. A. spravil pristojni organ v zmoto in s tem dosegel, da je ta v javni listini potrdil nekaj lažnega, kar naj bi bil dokaz v pravnem prometu, B. B. pa mu je pri tem naklepoma pomagal s tem, da je:

A. A. dne 24. 9. 2010, v K. na Upravni enoti K. podal tri prošnje za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine, in sicer pod št.:

214-0000/2010 za ženo C. C.;

214-0000/2010 za otroka D. D.

214-0000/2010 za otroka E. E.

ter kot dokazila o zadostnih sredstvih za preživljanje družine, priložil plačilno listo delodajalca družbe N. d.o.o. za mesec junij, julij in avgust 2010, z lažno navedenimi podatki (višjimi od resničnih) o višini izplačila za posamezen mesec, s čimer vse je pristojne na Upravni enoti K. spravil v zmoto, da so zmotno misleč, da je kot vir sredstev za preživljanje prejemal prihodke iz naslova delovnega razmerja v skupni višini navedeni na plačilnih listah v povprečni višini 676,94 EUR ob upoštevanju otroškega dodatka v višini 284,63 EUR mesečno 961,57 EUR in da tako presega zahtevani cenzus 229,52 EUR na člana družine oziroma skupno 918,08 EUR za 4-člansko družino in da je tako izpolnjen pogoj zadostnih sredstev za preživljanje družinskih članov, čeprav temu ni bilo tako, saj dejansko ni imel zadostnih sredstev, njegovim družinskim članom dne 19. 10. 2010 podaljšali dovoljenja za začasno prebivanje;

B. B: pa mu je pri tem pomagal tako, da mu je v času od avgusta 2010 do vključno meseca septembra 2010, v K., kot direktor družbe N. d.o.o. (od 29. 11. 2012 preimenovana v S., d.o.o.) priskrbel in izročil zgoraj navedene lažne plačilne liste, vse z namenom dokazovanja zadostnih sredstev za preživljanje in podaljšanje dovoljenj za začasno prebivanje zaradi združitve družine v zgoraj navedenih postopkih na Upravni enoti K.;

s čimer naj bi obdolženi A. A. storil kaznivo dejanje overitve lažne vsebine po prvem odstavku 253. člena KZ-1, obdolženi B. B. pa pomoč pri kaznivem dejanju overitve lažne vsebine po prvem odstavku 253. člena KZ-1 v zvezi z 38. členom KZ-1.

II. Sicer se pritožba zavrne kot neutemeljena in v nespremenjenih delih sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Iz biti kaznivih dejanj po prvem odstavku 253. člena in prvem oziroma drugem odstavku 235. člena KZ-1 je mogoče kot enega izmed temeljnih zakonskih znakov izluščiti lažnost nekega podatka, ki ga pristojni organ potrdi oziroma storilec vpiše v poslovno listino ali tako lažno listino uporabi kot resnično. Tako mora biti opis teh kaznivih dejanj usmerjen v zatrjevanje neresničnosti konkretno navedenega podatka ob spremljajočih okoliščinah (denimo navedba organa in vrste postopka, pomena tega podatka kot dokaza v predmetnem postopku oziroma opredelitev poslovne listine ter zakonske podlage za njeno izdajo). Ne zahteva pa se opredelitev tudi resničnega podatka, saj ni nujno lažna zgolj neka vrednost, temveč je lahko izmišljen celoten obstoj nekega dejstva. V takem primeru že pojmovno ni mogoče navesti pravega podatka.

Upoštevaje načelo omejenosti kazenskopravne represije je tako bit predmetnega kaznivega dejanja izpolnjena zgolj v primeru, ko mora pristojni organi izdati javno listino izključno na podlagi podatkov, ki jih navaja stranka postopka, ne pa tudi v primeru, ko lahko organ te podatke ugotavlja oziroma preverja sam. V slednjem primeru je namreč dolžnost organa, da v okviru svoje pristojnosti po uradni dolžnosti ugotovi ali preveri pravilnost podatkov in tako prepreči izdajo listine z lažno vsebino.

Po oceni pritožbenega senata tako blanketna dispozicija v smislu poslovne listine ni ustrezno zapolnjena z dopolnilnim predpisom, saj je konkretna poslovna listina (plačilna lista) opredeljena napačno. Blanketna kazenskopravna norma in dopolnilna norma iz drugega predpisa tvorita tisto pravno celoto, ki jo sodišče uporabi glede na ugotovljeno dejansko stanje, opis dejanja pa mora vsebovati vsa odločilna dejstva, ki kaznivo dejanje konkretizirajo. Napačna navedba dopolnilne norme ima tako za posledico, da dejanje, opisano pod točko IV. obtožbe, ni kaznivo.