TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani III. in IV. točki izreka spremeni tako, da se glasi:

„III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni plačati znesek 30.022,82 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo

- od zneska 5.671,20 EUR od 17. 12. 2015 dalje do plačila,

- od zneska 3.060,38 EUR od 24. 6. 2016 dalje do plačila,

- od zneska 1.904,84 EUR od 25. 10. 2016 dalje do plačila,

- od zneska 4.713,92 EUR od 4. 8. 2017 dalje do plačila,

- od zneska 7.657,60 EUR od 7. 12. 2017 dalje do plačila,

- od zneska 3.508,66 EUR od 20. 6. 2018 dalje do plačila,

- od zneska 3.506,22 EUR od 21. 2. 2019 dalje do plačila.

V preostalem delu, za znesek 30.022,82 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, se tožbeni zahtevek zavrne.

IV. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni plačati pravdne stroške tega postopka v višini 449,12 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.“

II. Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni toženi stranki povrniti njene pritožbene stroške v višini 1.079,24 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Delodajalec mora delavca poučiti o varnem načinu dela, četudi se za izvedbo dela uporablja povsem običajno, v prosti prodaji dosegljivo orodje, a zaradi drugih okoliščin postane uporaba tega orodja nevarna za zdravje.

Tožena stranka bi v tem primeru zaradi predvidljivosti konkretne nevarnosti morala že pred nesrečo predvideti nevarnost odskoka napetih kovinskih trakov pri prerezu in sprejeti ustrezne ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev pri tem opravilu. Ker tega ni storila, je ravnala malomarno (krivdno).

Pavšalno nasprotovanje v smislu nevednosti ali izražanje pavšalnega dvoma v verodostojnost trditev tožene stranke in predloženih listin nikakor ne more zadoščati, da bi sodišče dvomilo v pravilnost trditev in predloženih listin. Posplošenih, nekonkretiziranih zanikanj nasprotnikovih trditev se ne upošteva. Zato se trditve tožeče stranke o tem, da so bile storitve opravljene in plačane skladno z določilom drugega odstavka 214. člena ZPP štejejo za priznane. Priznanih dejstev ni treba dokazovati.

Dokazno vrednost predloženih listin bi sodišče lahko presojalo le ob predpostavki, da bi tožena stranka trditvam tožeče stranke nasprotovala s konkretiziranimi ugovori, ki bi prevalili na tožečo stranko tudi breme dokazovanja takšnih trditev.

Z nepazljivim ravnanjem je delavec bistveno prispeval k nastanku večje škode, kot bi jo sicer bilo mogoče pričakovati zaradi odskoka kovinskih trakov pri prerezu pri povprečno skrbni poslovno sposobni osebi. Po presoji pritožbenega sodišča ni bilo mogoče pričakovati, da bo delavec glede na predvidljivo, splošno znano nevarnost, ob prerezu napetega kovinskega traka, dal glavo v neposredno bližino slednjega.