TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter

zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

 

Tožnik je sicer res zahteval samo razveljavitev drugostopenjske

odločbe toženca in je o tako postavljenem zahtevku prvostopenjsko

sodišče odločilo. V povezavi z določbami 285. čl. ZPP o

materialnem procesnem vodstvu s strani predsednika senata ter o

odprtem sojenju mora sodišče upoštevati določbe 2. odstavka 73.

člena ZDSS-1 glede obveznosti stranke v zvezi z opredelitvijo

tožbenega zahtevka. Pri tem je treba upoštevati značilnosti

socialnega spora, v katerem se sodi o vtoževani pravici, torej o

pravici, ki ima podlago v materialnopravnih predpisih s področja

socialne varnosti in o zakonitosti s tožbo izpodbijane toženčeve

dokončne odločbe ter z njo v zvezi prvostopenjske odločbe.

Če nepravilnosti ni mogoče popraviti z dopolnjeno ali ponovljeno

izvedbo dokazov oz. z izvedbo drugih procesnih dejanj na

obravnavi pred sodiščem prve stopnje (1. odst. 30. čl. ZDSS-1),

saj prvostopenjsko sodišče sploh še ni sodilo o materialnopravnem

zahtevku, ki tudi sploh še ni bil postavljen in tudi ni odločilo

o vprašanju zakonitosti obeh navedenih toženčevih odločb, je

pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo. Sodišče prve

stopnje bo moralo upoštevanju načela odprtega sojenja ugotoviti,

za kakšen zahtevek po materialnem pravu s področja pokojninskega

in invalidskega zavarovanja gre ter ob ugotovitvi, da

materialnopravni tožbeni zahtevek sploh še ni opredeljen,

postopati po določbi 66. čl. ZDSS-1. Ravnanje po tej določbi

namreč po mnenju pritožbenega sodišča pride v poštev tudi tedaj,

ko zavarovanca (konkretno tožnika) zastopa odvetnik, kot je

navedeno tudi v komentarju k enakim določbam 36. čl. ZDSS-1 s

komentarjem, Založba GV, Ljubljana 2005).