na dokumentu
Portal TFL
Up-109/04 - Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Ips 234/2003 z dne 13. 11. 2003 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru št. I K...
OPOMBA US RS
OPRAVILNA ŠTEVILKA
Up-109/04
VRSTA ZADEVE
ustavna pritožba
INTERNA OZNAKA
US25969
GESLA
1.5.51.2.2 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku odločanja o ustavni pritožbi - Nesprejem, ker očitno ni kršitve ustavnih pravic.
5.3.13.13 - Temeljne pravice - Državljanske in politične pravice - Procesna jamstva, pravica do obrambe in poštenega sojenja (19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31) - Neodvisnost (23).
5.3.13.14 - Temeljne pravice - Državljanske in politične pravice - Procesna jamstva, pravica do obrambe in poštenega sojenja (19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31) - Nepristranskost (23).
5.3.13.53 - Temeljne pravice - Državljanske in politične pravice - Procesna jamstva, pravica do obrambe in poštenega sojenja (19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31) - Pravica do izvajanja dokazov v njegovo korist (29).
NAPADENI AKT
Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Ips 234/2003 z dne 13. 11. 2003 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru št. I Kp 306/2003 z dne 22. 5. 2003 in s sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru št. III K 339/2002 z dne 7. 3. 2003
OBJAVA
IZDAJATELJ
Ustavno sodišče RS
VRSTA AKTA
posamični akt
VRSTA ODLOČITVE
sklep
VRSTA REŠITVE
nesprejem ustavne pritožbe
IZREK
Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Ips 234/2003 z dne 13. 11. 2003 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru št. I Kp 306/2003 z dne 22. 5. 2003 in s sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru št. III K 339/2002 z dne 7. 3. 2003 se ne sprejme.
EVIDENČNI STAVEK
ZKP v četrtem odstavku 369. člena dovoljuje predlaganje novih dokazov v pritožbi, vendar pri tem zahteva razloge, zakaj niso bili predlagani že prej. S tem skuša preprečiti prepozne predloge za izvedbo dokazov in zagotoviti koncentracijo dokazovanja pred prvostopenjskim sodiščem. V pritožbi zoper prvostopenjsko sodbo je zaslišanje Z. T. in J. M. predlagala pritožnikova zagovornica, pri tem pa ni pojasnila, zakaj pritožnik zaslišanja teh prič ni predlagal že prej. Skladno z navedeno določbo ZKP zagovorničinega predloga ni mogoče upoštevati kot veljavnega.
Pritožnik je predlagal zaslišanje uslužbenke banke P., kar pa je bilo zavrnjeno kot nepotrebno. Okrajno, Višje in Vrhovno sodišče so presodila, da obrambi ni uspelo zadostiti bremenu verjetnosti pri predlaganju dokazov, kot to od nje terja ustaljena ustavnosodna presoja.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.