TFL Vsebine / TFLGlasnik

TFL Glasnik:
Gradbeni inženir in magister, od leta 2015 direktor Stanovanjskega sklada Slovenije, dolgoletni predsednik inženirske zbornice, dva mandata ste bili tudi predsednik evropskega sveta inženirskih zbornic. Za vami je zavidljiva kariera, ko se lotite zadev, jih izpeljete. Na kaj ste v karieri najbolj ponosni?

Mag. Črtomir Remec:
Težko vprašanje. Najbolj sem ponosen na sodelavce, s katerimi sem v vseh teh letih vzpostavil odlične time. Najprej na Inštitutu za metalne konstrukcije, ki sem ga vodil 12 let. Tam smo jeklene konstrukcije postavili na pravo mesto med vsemi drugimi gradbenimi konstrukcijami. Potem v Trimu, kjer smo razvili nove fasadne sisteme, ki se še danes uspešno prodajajo, predvsem na norveškem trgu. Glede na to, kaj Evropa napoveduje z digitalizacijo in zeleno tehnologijo, sem prepričan, da bodo uspešni tudi na drugih trgih. V stanovanjskem skladu pa nam je na neki način uspelo spodbuditi gradnjo najemnih javnih stanovanj. Lahko povem, da smo v tem trenutku praktično pri več kot tri tisoč stanovanjih v različnih fazah gradnje.

Rekel bi, da so to res velike stvari. Nekdo, ki ne pozna gradbeništva, jih niti ne opazi. Preden pripraviš projekt, od umestitve v prostor do izdelave dokumentacije, razpisov za izvajalce, z vsemi možnimi težavami, minejo leta. Vsaka napaka je lahko usodna in moram reči, da smo delali sorazmerno malo napak in smo bili povsod uspešni. Ampak še enkrat poudarjam: najbolj sem ponosen na odlične sodelavce, s katerimi sem delal oziroma delam danes. Brez njih ne bi bilo rezultatov.

TFL Glasnik:
Od leta 2015, ko vodite Stanovanjski sklad Slovenije, smo se soočali z marsičim, vi pa ste skladu poiskali mesto. Nenadoma je vsej Sloveniji jasno, da potrebuje 10.000 stanovanj. Kar ste našteli med vašimi dosežki, je tako velik korak, da bi se ga morala zavedati vsa Slovenija. Tisoč petsto stanovanj letos, tisoč prihodnje leto, petsto vsako leto, to je pravzaprav neverjeten rezultat. Kar naenkrat govorimo o stanovanjski politiki, kar naenkrat govorimo o najemnih stanovanjih, kar naenkrat se je vzpostavil trg. Kar naenkrat smo ugotovili, da se to da.

Mag. Črtomir Remec:
Naj vas popravim. Mogoče bi si upal reči, da je stanovanjski sklad nekako prebil pat pozicijo na stanovanjskem področju in vzpostavil stanovanjsko gospodarstvo, ne pa politike. Politike morda res še ni bilo, je pa res, da si zdaj želimo, da bi se vzpostavila tudi ta. Politika do leta 2030 bo morala zagotoviti kakšna dodatna finančna sredstva in na neki način tudi sistemske vire financiranja gradnje stanovanj.

Naredili smo vse, kar je bilo mogoče. Vse finančne zaloge sklada in vse zadolžitve smo na neki način aktivirali, hkrati pa smo dali tudi zgled trgu, da je tudi ta začel intenzivno graditi stanovanja. Dostikrat se poudarja, da se gradijo samo luksuzna stanovanja, kar ni res. V Ljubljani je sicer nekaj več vila blokov, po drugi strani pa je tudi vedno več gradenj stanovanj, ki niso tako luksuzna. Gre v bistvu za zelo povprečna stanovanja. Torej je tudi trg začel graditi bolj dostopne projekte: Slovaki v Šiški in še nekaj tujih investitorjev. Zdi se mi zelo pomembno, da so začeli tudi zasebni investitorji graditi stanovanja za prodajo.

TFL Glasnik:
Dokazali ste, da je mogoče tudi v javnem sektorju učinkovito in uspešno voditi aktivnosti. Stanovanjski sklad je javni sklad.

Mag. Črtomir Remec:
Ko sem prišel na sklad, smo imeli 150 milijonov evrov, s prodajo smo jih pridobili še 30, drugo so bila možna zadolževanja, vsega skupaj je bilo na voljo 300 milijonov evrov, s čimer smo si zadali, da zgradimo 3000 novih stanovanj.

TFL Glasnik:
Vaši načrti gredo še naprej. Pridobili ste sredstva evropske banke, nekaj jih še boste, uvajate način sodobne gradnje, trajnostni razvoj, tehnologijo BIM kot najsodobnejšo. Dosežki, ki se jih ne bi sramoval noben direktor gradbenega podjetja. Zato še enkrat ponavljam, da se mi zdi izjemno pomembno, da je vse to mogoče doseči tudi v javnem sektorju.

Mag. Črtomir Remec:
Rečem lahko, da sem prišel v javni sektor po desetih letih dela v gospodarstvu, kjer sem imel priložnost delati z najboljšimi strokovnjaki, z odličnimi vodji, ki so me marsikaj naučili. To je kapital, s katerim sem prišel na sklad. Moja velika želja je bila, da dokažem, da je mogoče tudi v javnem sektorju delati enako uspešno kot v gospodarstvu.

Seveda ni bilo na tej poti vse postlano z rožicam. Dejstvo je, da sem prišel brez kakršnega koli svojega kadra in sem moral delati z ljudmi, ki so bili v tem okolju aktivni že dolga leta in navajeni drugačnih praks. Ta preboj ni bil enostaven, dogajali so se stalni odpori, celo velik upor, zgodilo se je tudi marsikaj neprijetnega, vendar so sodelavci ob dobrih rezultatih počasi spoznali, da so lahko na skupne dosežke tudi osebno ponosni. Tako so se drug za drugim pridružili naši skupni poti.

Zato pravim, da so ravno sodelavci tisti, na katere sem najbolj ponosen. Težko bi rekel, da smo vsi prijatelji, smo pa sodelavci, ki delamo s skupnim ciljem. Menim, da je to največji izziv državne uprave, ki bi se morala v bistvu preobraziti. Ne da stalno ugotavljajo, kako imajo premalo kadrov – jaz sem na skladu v vseh šestih letih dobil le dve dodatni zaposlitvi, aktivnosti, ki jih izvajamo, pa so tri- do štirikrat večje, kot so bile prej.

TFL Glasnik:
Že našteti načrti so smeli, kaj še načrtujete? Imate fond najemnih stanovanj, ali bo ostalo tako tudi naprej?

Mag. Črtomir Remec:
Ko sem prišel, je sklad imel nekaj več kot 3000 najemnih stanovanj, pridobili smo hčerinsko družbo, ki ima okoli 2000 stanovanj, v tem trenutku imamo z novozgrajenimi že skoraj 6000 stanovanj, do leta 2025 pa je cilj 10.000 stanovanj; kar gradimo sami, kar kupujemo od zasebnih investitorjev in kar sofinanciramo tudi občinam in njihovim stanovanjskim skladom. To zadnje je nekaj več kot 500 stanovanj.

Nujno je, da se sodeluje z roko v roki s skladi v lokalnih skupnostih. Zdi se mi zelo pomembno, da smo prekinili pričakovanja, da bo sklad gradil vse mogoče. Da bo na neki način samo sponzor v nekem lokalnem okolju. Županom in vodstvom občin smo dali jasno vedeti, da mi gradimo predvsem stanovanja, njihova naloga pa je preostala infrastruktura. Če tega niso sprejeli, gradnje raje nismo začeli. Večinoma so tam, kjer si je občina res želela novih stanovanj, našli notranje vire in smo skupaj uredili vso potrebno infrastrukturo.

TFL Glasnik:
Ni dvoma, da boste dosegli cilj do leta 2025.

Mag. Črtomir Remec:
Cilj našega poslovanja je 10.000 javnih najemnih stanovanj. O vlogi sklada v prihodnje bo treba še premisliti. Novela stanovanjskega zakona nam omogoča dodatno zadolževanje do 20 odstotkov namenskega premoženja, kar glede na današnjih 420 milijonov pomeni dobrih 80 milijonov. Res je, da se nam to namensko premoženje z drugimi viri povečuje in bi lahko bila ta zadolžitev blizu 100 milijonov.

Naslednje je javnonajemna služba. Ta naj bi aktivirala tista prazna stanovanja, ki so dejansko prazna. S študijo, ki smo jo delali skupaj z Geodetskim inštitutom Slovenje, smo prišli do sklepa, da statistični podatek, da je v Sloveniji 25.000 praznih stanovanj, ne drži. Veliko teh stanovanj je bodisi neuporabnih bodisi so na lokacijah, ki sploh niso aktualne, ali jih imajo lastniki v črnem najemu in so samo statistično prazna.

Z raznimi križnimi preverbami smo dognali, kje so stanovanja res prazna, in glede na to, da bo ta javnonajemna služba imela omejeno najemnino, to je največ 30 odstotkov nad prihodnjo neprofitno, to je od 7 do 9 evrov, smo določili tudi najbolj primerne lokacije. Takšna stanovanja bomo vzeli v najem in jih oddali v podnajem. Pričakujemo, da bomo za izvajanje te javne najemne službe dobili nepovratna sredstva iz sklada za okrevanje in obnovo.

TFL Glasnik:
Zdaj ste mi skorajda že odgovorili na dve vprašanji.

Mag. Črtomir Remec:
Novela stanovanjskega zakona naj bi bila do poletja sprejeta, potem bomo počakali še pol leta na uredbo, nato bi z začetkom prihodnjega leta začeli javnonajemno službo. Sprva nekaj deset stanovanj, potem nekaj sto in v nekaj letih lahko pridemo do tisoč stanovanj. Torej nam bo tudi ta instrument do leta 2025 prispeval tisoč stanovanj.

TFL Glasnik:
Stanovanjski sklad gradi stanovanja in jih bo ponujal Slovencem v najem, Slovenci pa smo pregovorno rajši lastniki stanovanj. Kako bo to delovalo? Za mladi par je zelo priročno, da lahko najame stanovanje za neko normalno najemnino.

Mag. Črtomir Remec:
Na prvo žogo ne. Tudi mladi si zaradi vzgoje v prvi vrsti želijo lastnino. Po drugi strani pa je le treba gledati skozi finančni vidik, in če bo javni najem dostopen, bodo mladi ugotovili, da bi denar, ki bi ga namenili za kreditiranje za vse življenje, lahko vložili v posel in bi imeli bistveno večje donose. Potem ne vidim razloga, zakaj ga ne bi vložili raje tja. Danes imamo običajen najem že pri avtomobilih, počitniških zmogljivostih ... Z bolj kakovostno in dostopno ponudbo javni najemnih stanovanj bomo mlade gotovo prepričali.

TFL Glasnik:
Kako ocenjujete vlogo javne najemniške službe, ali vam bodo lastniki stanovanj res pripravljeni zaupati in oddati stanovanja skladu, ta pa naprej trgu?

Mag. Črtomir Remec:
Pričakujemo, da bomo v prvem koraku nekatere starejše prepričali, da nam oddajo prazna stanovanja, ki so za njih neprimerna zaradi otežene dostopnosti brez dvigala in prilagojene kopalnice ali prevelika zaradi visokih stroškov upravljanja, mi pa jim bomo v zameno ponudili najem oskrbovanega stanovanja. Lastnina bi jim pri tem ostala. V Luksemburgu recimo so to pospešili tudi z davčno olajšavo, ki je pri nas ne bo, vendar se mi zaradi naše davčne kulture v tem trenutku ta še ne zdi tako pomembna.

TFL Glasnik:
Kaj je vaše sporočilo Slovencem?

Mag. Črtomir Remec:
Da imamo vse, kar potrebujemo za uspešno delo in življenje, in je samo od nas odvisno, kako bomo to uporabili. Verjamem, da je Slovenija lahko biser v Evropi, in samo od nas je odvisno, ali bomo to izkoristili.