TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Reviziji se ugodi in se sodbi sodišč druge in prve stopnje v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za plačilo razlike v stroških prevoza na delo in z dela spremenita tako, da se ugodi tožbenemu zahtevku, ki se glasi:

„Tožena stranka je dolžna tožniku plačati znesek 1.808,37 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo za mesec:

- oktober 2018 od zneska 138,09 EUR od 6. 11. 2018 dalje do plačila,

- november 2018 od zneska 103,53 EUR od 6. 12. 2018 dalje do plačila,

- december 2018 od zneska 26,86 EUR od 6. 1. 2019 dalje do plačila,

- januar 2019 od zneska 115,26 EUR od 6. 2. 2019 dalje do plačila,

- marec 2019 od zneska 162,78 EUR od 6. 4. 2019 dalje do plačila,

- april 2019 od zneska 60,62 EUR od 6. 5. 2019 dalje do plačila,

- maj 2019 od zneska 149,97 EUR od 6. 6. 2019 dalje do plačila,

- junij 2019 od zneska 150,08 EUR od 6. 7. 2019 dalje do plačila,

- julij 2019 od zneska 105,53 EUR od 6. 8. 2019 dalje do plačila,

- avgust 2019 od zneska 2,76 EUR od 6. 9. 2019 dalje do plačila,

- september 2019 od zneska 132,45 EUR od 6. 10. 2019 dalje do plačila,

- oktober 2019 od zneska 162,54 EUR od 6. 11. 2019 dalje do plačila,

- november 2019 od zneska 47,92 EUR od 6. 12. 2019 dalje do plačila,

- december 2019 od zneska 166,88 EUR od 6. 1. 2020 dalje do plačila,

- januar 2020 od zneska 205,44 EUR od 6. 2. 2020 dalje do plačila,

- februar 2020 od zneska 77,66 EUR od 6. 3. 2020 dalje do plačila.“

II. Tožena stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 1.435,95 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka.

Zmotno je stališče, da bi v KPND moralo biti izrecno zapisano, da ni mogoča kombinacija javnega prevoza in kilometrine. V resnici je ravno obratno. Glede na veljavno ureditev, po kateri se primarno povrnejo stroški javnega prevoza, stroški kilometrine pa le, če javni prevoz ni možen, bi morala biti v KPND izrecno določena izjema, da se lahko delno povrnejo stroški javnega prevoza, delno pa stroški kilometrine. Pravna ureditev povračila stroškov prevoza na delo in z dela je takšna, da delodajalca zavezuje k povrnitvi stroškov javnega prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi. Če tak prevoz ni možen, je javnemu uslužbencu dolžan priznati kilometrino v višini 8 % cene neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov. Pravna ureditev torej ne omogoča kombinacije različnih načinov povračila stroškov prevoza, ne glede na to, kaj bi bilo za eno ali drugo stran ugodneje.