TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba prve, druge in tretje tožene stranke se zavrne in se v izpodbijanem delu (prvi odstavek točke I izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II.Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se izpodbijana sodba v drugem odstavku točke I izreka (v zavrnilnem delu glede zahtevka proti F.D.) in drugem odstavku točke II izreka (glede stroškovne odločitve, ki se nanaša na toženo F. D.) spremeni tako, da:

- je tožena stranka F.D. dolžna tožeči stranki plačati 23.503,41 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 9.401,37 EUR od 16. 1. 2007 dalje do prenehanja obveznosti, od zneska 14.102,04 pa od 31. 5. 2010 dalje do prenehanja obveznosti s tem, da je njena obveznost solidarna z obveznostjo prve, druge in tretje tožene stranke po prvem odstavku točke I sodbe sodišča prve stopnje, v 15 dneh;

- da se znesek stroškov, ki jih je dolžna tožeča stranka povrniti toženi stranki F. D., zniža za 1188,50 EUR, to je na znesek 398,71 EUR.

V preostalem se pritožba zavrne in v izpodbijanem a nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožena F. D. je dolžna tožeči stranki povrniti 830,57 EUR pritožbenih stroškov v roku 15 dni od prejema sodbe sodišča druge stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila.

IV. Stroške odgovora na pritožbo nosita tožeča in peta tožena stranka sami.

Za primere neupravičene obogatitve, nastale z uporabo stvari, je potrebno uporabiti pravila 95. do 97. člena SPZ. Gre namreč za predpis, ki je v razmerju do pravil OZ kasnejši, pa tudi specialnejši. Po teh določbah ima dobrovernost, poštenost pridobitelja oziroma njegova nedobrovernost in nepoštenost poseben pomen.

Predpostavke, ki so skupne vsem položajem neupravičene pridobitve, so prikrajšanje na strani osiromašene osebe, povečanje premoženja oziroma obogatitev na strani obogatene osebe, obstoj vzročne zveze med prikrajšanjem premoženja na eni strani in povečanjem na drugi, odsotnost pravne podlage, ki bi opravičevala zmanjšanje premoženja na eni strani in njegovo povečanje na drugi in odsotnost privolitve prikrajšanca v prikrajšanje (načelo volenti non fit iniuria).

Drugi toženec je v času od izdaje sklepa o izročitvi nepremičnine do poteka roka za izselitev res še lahko (so)uporabljal nepremičnino, vendar pa mu sklep izvršilnega sodišča niti določila ZIZ niso dajali podlage za brezplačno uporabo.