TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Člen 85 Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97) se razveljavi. Člen 137 Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 33/95) se razveljavi. Člen drugega odstavka 25. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 6/80, 20/80- popr., 36/90 in Uradni list RS, št. 4/91) ni v neskladju z Ustavo, če se razlaga tako, kot je navedeno v obrazložitvi te odločbe. Pobudnik sam nosi stroške postopka pred Ustavnim sodiščem.

Člen 137 Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK) in 85. člen Zakona o javnih cestah (v nadaljevanju ZJC) sta v neskladju z 2. členom, z drugim odstavkom 14. člena ter s 23., 33. in 69. členom Ustave. Iz presoje posega v lastninsko pravico v obravnavanem primeru je razvidno, da po 69. členu Ustave zakon ne more imeti neposrednih razlastitvenih učinkov. Zato bi bila vsaka ex lege zakonska razlastitev v nasprotju z 69. členom Ustave, ne glede na to, da bi zakonodajalec tak odvzem lastninske pravice v zakonu izrecno določil. Če zakon ne more imeti neposrednih razlastitvenih učinkov, tudi ne more odpraviti morebitnega razlastitvenega učinka podzakonskega predpisa (npr. akta o kategorizaciji ceste, ki bi potekala po zemljišču v zasebni lasti, kot naj bi to bilo v pobudnikovem primeru). Zato je Ustavno sodišče razveljavilo 85. člen ZJC in 137. člen ZZK. Ugotovitev neustavnosti in razveljavitev navedenih določb ne pomeni, da zakonodajalec ne more urediti materialnopravnih razmerij glede zemljišč, ki so bila že uporabljena za gradnjo ali rekonstrukcijo cest s posebno ureditvijo, ki bi upoštevala navedeno okoliščino in obenem zadostila ustavnopravnemu varstvu lastninske pravice, če so za to podani upravičeni razlogi in če obstajajo realne možnosti za tako ureditev. Če obstajajo pogoji za odvzem ali omejitev lastninske pravice v javnem interesu, jih lahko razlastitveni upravičenci uveljavljajo pod pogoji, ki jih določa zakonodaja, ki ureja tovrstne posege. To pomeni, da razlastitveni upravičenec kot javnopravna oseba svoje opustitve zakonitega ravnanja, potrebnega za izpolnitev pogojev za dopustnost posega v lastninsko pravico na nepremičninah, ne more odpraviti na podlagi določbe drugega odstavka 25. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (v nadaljevanju ZTLR). Razlaga drugega odstavka 25. člena ZTLR, ki bi učinkovala kot razlastitev, bi bila namreč po navedenem v nasprotju z načeli pravne države (2. člen Ustave). Ustavno sodišče je zato presodilo, da določba drugega odstavka 25. člena ZTLR ni v neskladju z Ustavo, če se razlaga tako, da se ne nanaša na urejanje javnopravnih razmerij, ki so urejena s predpisi o razlastitvi. Ustavno sodišče s tem ni presojalo ustavnosti navedene določbe glede urejanja civilnopravnih razmerij med lastnikom zemljišča in graditeljem.