Kolektivna pogodba za gradbene dejavnosti Slovenije |...

2856. Kolektivna pogodba za gradbene dejavnosti Slovenije

V skladu z veljavnimi predpisi in s splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo sklepajo stranke: Združenje delodajalcev – Sekcija za gradbeništvo in IGM in Gospodarska zbornica Slovenije Združenje za gradbeništvo in IGM kot predstavniki delodajalcev ter

Sindikat: ZSSS – Sindikat delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije, kot predstavnik delojemalcev

KOLEKTIVNO POGODBO
za gradbene dejavnosti Slovenije

Kolektivna pogodba velja:

A. KRAJEVNO: Za območje Republike Slovenije.

B. STVARNO: Za vse organizacije in delodajalce člane Gospodarske zbornice Slovenije – združenja za gradbeništvo in IGM ter članice združenja delodajalcev sekcije za gradbeništvo in IGM.

Kolektivna pogodba velja tudi za tiste organizacije oziroma delodajalce s področja gradbeništva, ki niso člani GZS – združenja gradbeništva in IGM, če pri njih zaposleni delavci opravljajo delo na območju Republike Slovenije.

C. OSEBNO: Za vse delavce zaposlene pri organizacijah in delodajalcih članih GZS – združenja za gradbeništvo in IGM in delavce, zaposlene pri organizacijah oziroma delodajalcih s področja gradbeništva in IGM, ki niso člani GZS – združenja za gradbeništvo in IGM, če opravljajo delo na- območju Republike Slovenije. Za poslovodne delavce in delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ne veljajo določbe od 73 do 94 in tarifne priloge, druge določbe kolektivne pogodbe pa veljajo, če ni njihova uporaba izrecno izključena s pogodbo o zaposlitvi.

Kolektivna pogodba velja tudi za učence in študente na praksi ali počitniškem delu.

Za urejanje pravic in obveznosti, ki jih ne opredeljuje ta kolektivna pogodba se uporabljajo določbe SKP za gospodarstvo in zakona neposredno.

D. ČASOVNO: Kolektivna pogodba prične veljati z dnem podpisa. Ta pogodba se objavi v Uradnem listu RS.

Vsaka stranka lahko pogodbo pisno odpove, najkasneje tri mesece pred potekom tekočega koledarskega leta. Učinki odpovedi prično teči 1. 1. naslednjega leta. Če pogodba ni odpovedana pred pričetkom zadnjega trimesečja veljavnosti, se veljavnost pogodbe podaljša za naslednje leto. Pred odpovedjo je stranka, ki odpoveduje dolžna pričeti postopek za spremembo oziroma dopolnitev pogodbe.

Tarifna priloga, ki je sestavni del te pogodbe in se nanaša na uresničevanje določb od 73. do 99. člena te pogodbe velja do 28. 2. 1995. Tarifna priloga se sprejme vsako leto najkasneje do 15. 2. za naslednje leto, uporablja pa se od 1. 3. dalje. Če se ne sprejme v tem roku se veljavnost tarifne priloge podaljša za naslednje leto.

Pogodbeni partnerji soglašajo, da se v času veljavnosti te kolektivne pogodbe dosledno spoštuje dogovorjeno vsebino.

Na tej osnovi partnerja predlagata številčno enako paritetno pogajalno komisijo za razlago in oblikovanje kolektivne pogodbe ali njenih sprememb in dopolnitev, ki sporazumno usklajuje besedilo in vrednost ter vodi postopek do pisnega soglasja.

Vsak pogodbeni partner lahko v postopek priprav, pogajanj ali sporov vključi tudi zunanje sodelavce, vendar le kot konzultante, ne pa kot člane organov.

I. DELOVNA RAZMERJA

1. člen

Razvrstitev del

Dela oziroma opravila se razvrščajo v dvanajst tarifnih razredov na osnovi zahtevane stopnje strokovne izobrazbe. Ta je določena za posamezna dela oziroma opravila v aktu organizacije oziroma delodajalca o organizaciji in sistemizaciji del oziroma opravil oziroma delovnih mest. Organizacija oziroma delodajalec je dolžna pred sprejemom tega akta pridobiti in obravnavati mnenje sindikata in se do tega mnenja pisno opredeliti.

------------------------------------------------------------------------------
Tarifni   Stopnja     Opis
Razred    str.izob.
------------------------------------------------------------------------------
1         Ia          Nekvalificirana dela, ki jih opravljajo delavci
                      začetniki brez kakršnega priučevanja običajno tudi brez
                      končane osnovne šole; tudi delavci s priučitvijo v
                      kratkih seminarjih in delavci prevedeni zaradi dobrega
                      opravljenega dela
------------------------------------------------------------------------------
2         II          Dela, ki jih opravljajo delavci usposobljeni za opravila
                      določenega poklica v tečajih (2-3 mesece) oziroma s
                      tečaji pridobljeno usposobljenostjo za opravljanje
                      določenih opravil (npr. skladiščenje); tudi delavci, ki
                      so končali šolanje po nezahtevnih programih in so
                      pridobili nižjo strokovno izobrazbo (npr, telefoniranje)
------------------------------------------------------------------------------
3         III         Priučena dela, ki jih opravljajo delavci po delni
                      poklicni šoli; tudi delavci, ki imajo javno priznano
                      stopnjo za kvalificirana oziroma nižja strokovna dela
                      po prejšnjih predpisih
------------------------------------------------------------------------------
4         IV          Kvalificirana dela, za katera se zahteva triletno
                      šolanje po sedanjih in prejšnjih predpisih
------------------------------------------------------------------------------
5         IVa         Specialna in zahtevnejša opravila, praviloma visoko
                      kvalificirana dela, ki jih opravljajo delavci po
                      opravljenem izpopolnjevanju, tudi delavci z javno
                      priznano stopnjo za visokokvalificirana dela in delavci,
                      ki poleg strokovnega dela opravljajo tudi naloge vodenja
                      in organiziranja
------------------------------------------------------------------------------
6         V           Strokovna dela, ki jih opravljajo delavci po končani
                      štiriletni šoli tehnične ali druge usmeritve; tudi
                      delavci s končanimi delovodskimi šolami oziroma
                      nadaljevalnimi programi; tudi delavci, ki so pridobili
                      visoko kvalifikacijo z izpitom in po predpisih o javnih
                      uslužbencih
------------------------------------------------------------------------------
7         VI          Dela za katera se zahteva višja strokovna izobrazba
------------------------------------------------------------------------------
8         VI2         Dela, za katera se zahteva specialna znanja, ki se jih
                      pridobi s specialističnim študijem po končani I. stopnji
                      visokošolskega izobraževanja
------------------------------------------------------------------------------
9         VII         Dela, za katera se zahteva visoka strokovna izobrazba
------------------------------------------------------------------------------
10        VII 2a      Dela, za katera se zahteva specialna znanja, ki se jih
                      pridobi s specialističnim študijem po konačni II.
                      stopnji visokošolskega izobraževanja
------------------------------------------------------------------------------
11        VII 2b      Dela, za katera se zahteva strokovna izobrazba magistra
                      znanosti
------------------------------------------------------------------------------
12        VIII        Dela, za katera se zahteva strokovna izobrazba doktorja
                      znanosti
------------------------------------------------------------------------------

2. člen

Posebni pogoji za sklenitev delovnega razmerja

Delovne izkušnje se lahko določijo kot poseben pogoj za sklenitev delovnega razmerja, če so glede na zahtevano strokovno izobrazbo, znanje in zmožnosti potrebne zaradi vrste, zahtevnosti in odgovornosti dela. Zahtevane delovne izkušnje lahko znašajo do 5 let.

3. člen

Objava prostega delovnega mesta

Organizacija oziroma delodajalec je dolžna objaviti vsako prosto delovno mesto (v javnih glasilih ali območnem zavodu za zaposlovanje), razen v naslednjih primerih:

-

če gre za izpolnjevanje obveznosti delodajalca iz naslova štipendiranja,

-

če gre za opravljanje nalog, ki po svoji naravi trajajo največ 60 dni,

-

če gre za nadomestitev začasno odsotnega delavca,

-

če gre za nezaposleno invalidno osebo,

-

če gre za poslovodne organe v mešanih in zasebnih organizacijah oziroma delodajalcih,

-

če gre za delavce, ki opravljajo strokovno delo na podlagi pogodbe o poslovno tehničnem sodelovanju s tujim partnerjem o proizvodni kooperaciji, o prenosu tehnologije in o tujih vlaganjih.

V objavi oziroma razpisu delovnega mesta je potrebno navesti:

-

naziv delovnega mesta

-

čas, za katerega se sklepa delovno razmerje,

-

posebne pogoje za sklenitev delovnega razmerja, ki so določeni v aktu o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest,

-

rok za prijavo kandidata,

-

rok, v katerem mora biti kandidat obveščen o izbiri, ki ne sme biti daljši od osem dni od dneva izbire.

Kandidat, ki ni bil izbran, ima v roku, določenem za ugovor, pravico do vpogleda v podatke izbranega kandidata.

4. člen

Organi, ki odločajo o potrebi po sklenitvi delovnega razmerja in opravijo izbiro med kandidati

Sklep o potrebi po sklenitvi delovnega razmerja sprejme poslovodni organ.

Izbiro med kandidati opravi poslovodni organ ali organ, določen s splošnim aktom organizacije oziroma delodajalec.

O ugovoru zoper sklep, ki ga vložijo neizbrani kandidati odloča organ, ki je pristojen za odločanje o ugovorih delavcev.

5. člen

Prenos pooblastil

Poslovodni organ lahko pisno prenese posamično pooblastilo za odločanje o posamičnih pravicah in obveznostih; ter odgovornostih delavcev na delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.

Vsa pooblastila za odločanje o vseh pravicah ter odgovornostih delavcev (splošno pooblastilo), o katerih lahko odloča poslovodni organ, se lahko prenesejo na delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, če ima najmanj višjo strokovno izobrazbo ustrezne smeri in najmanj dve leti delovnih izkušenj, praviloma s kadrovskega področja.

Pred prenosom pooblastil navedenih v prvem odstavku je poslovodni organ dolžan zahtevati mnenje sindikatov.

6. člen

Pogodba o zaposlitvi

Z delavcem, ki je izbran, se sklene pogodba o zaposlitvi s katero se uredijo naslednja vprašanja:

-

sklenitev, nastop in trajanje delovnega razmerja,

-

delovno mesto, za katero se sklene delovno razmerje z opisom nalog,

-

pripravništvo (če se delovno razmerje sklepa s pripravnikom),

-

poskusno delo (če se zahteva),

-

kraj opravljanja dela,

-

razvrstitev v tarifno skupino in plačilni razred,

-

način ugotavljanja delovne uspešnosti,

-

osnovno plačo na dan podpisa in dodatki in nadomestila,

-

delovni čas, odmori, počitki in dopust,

-

ukrepi za osebno varstvo delavcev,

-

izobraževanje,

-

konkurenčna klavzula, za čas po prenehanju delovnega razmerja (če se tako dogovorita), ter medsebojne obveznosti delodajalca in delojemalca (odškodnine, nadomestila),

-

druge pravice in obveznosti organizacije oziroma delodajalca in delavca,

-

način spreminjanja pogodbe.

Delavca je potrebno pred podpisom pogodbe o zaposlitvi seznaniti z vsebino kolektivnih pogodb in aktov, ki določajo njegove pravice in obveznosti.

Organizacija oziroma delodajalec mora te kolektivne pogodbe oziroma splošne akte hraniti na mestu dostopnem vsem delavcem.

Delavec lahko kadarkoli zahteva vpogled v vsebino kolektivnih pogodb, česar mu organizacija oziroma delodajalec ne sme odreči.

7. člen

Poskusno delo

Dolžina poskusnega dela se določi s pogodbo in ne sme biti daljša, kot je določeno v razpisu.

Organ upravljanja določi način spremljanja poskusnega dela ter sprejme oceno uspešnosti poskusnega dela.

Poskusno delo lahko traja največ 6 mesecev, medtem pa delavca vodi in nadzoruje njegov neposredno predpostavljeni delavec, ki mora imeti najmanj enako vrsto in stopnjo strokovne izobrazbe kot delavec katerega poskusno delo spremlja in ocenjuje.

Trajanje poskusnega dela se lahko podaljša zaradi opravičene odsotnosti delavca (bolezen, vojaške vaje...).

8. člen

Delavec na poskusnem delu lahko vsak čas pred koncem poskusne dobe preneha z delom, če smatra, da določene naloge in posli, ki jih opravlja, ne ustrezajo njegovim, sposobnostim ali pa da mu pogoji dela ne ustrezajo. Delovno razmerje mu preneha z dnem, ko poda pisno odpoved.

Določila o poskusnem delu veljajo tudi za delavca, ki sklene delovno razmerje za določen čas.

Maksimalna dolžina poskusnega dela za posamezna dela znaša:

-

za dela I. do III. stopnje strokovne izobrazbe največ 1 mesec

-

za dela IV. stopnje strokovne izobrazbe največ 2 meseca

-

za dela V. stopnje strokovne izobrazbe največ 3 mesece

-

za dela VI. in VII. stopnje strokovne izobrazbe največ 6 mesecev

Poskusnega dela ni mogoče določiti za delavce pripravnike in delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.

9. člen

Pripravništvo

Pripravništvo se določi v različnem trajanju, glede na stopnjo strokovne izobrazbe:

-

za dela do vključno V. stopnje strokovne izobrazbe največ 6 mesecev

-

za dela VI. stopnje strokovne izobrazbe največ 9 mesecev

-

za dela VII. stopnje strokovne izobrazbe največ 12 mesecev

Pripravništvo poteka po programu, ki ga pripravi strokovna služba, kolikor še ni izdelan v pristojnih institucijah.

Pripravniška doba se lahko na predlog mentorja skrajša največ za polovico.

Trajanje pripravniške dobe se podaljša za čas začasne odsotnosti z dela (bolezen, služenje vojaškega roka itd.), če je skupna odsotnost daljša od 30 dni, razen za čas letnega dopusta.

Delavcu – pripravniku, ki opravlja pripravništvo, tako da dela s krajšim delovnim časom od polnega, se v odvisnosti od dolžine delovnega časa čas pripravništva podaljša največ za tri mesece (IV. in V. stopnja), štiri mesece (VI. stopnja) oziroma največ šest mesecev (VII. stopnja).

Pripravniški izpit vsebuje preizkus znanja stroke iz delovnega področja, za katerega se pripravnik usposablja.

S pripravnikom se lahko sklene pogodbo o zaposlitvi za nedoločen ali določen čas. S pripravnikom se sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas:

-

če v organizaciji oziroma pri delodajalcu ni pogojev, da se po končani pripravniški dobi in po opravljenem strokovnem izpitu pripravnika razporedi na ustrezna dela, in

-

če si pripravnik želi v organizaciji oziroma pri delodajalcu pridobiti le delovne izkušnje, potrebne za samostojno opravljanje svojega poklica.

V pogodbi o zaposlitvi pripravnika se določi način spremljanja in ocenjevanja pripravništva.

Pripravništva ni potrebno opravljati delavcu, ki že dela na delovnem mestu za katerega se izobražuje ob delu ali iz dela. Delavcu, ki se je v nadaljnjem izobraževanju ob delu ali iz dela izobraževal v drugi stroki ali za drug poklic in je že opravil pripravniški izpit, se pripravniška doba skrajša za čas trajanja splošnega dela pripravniškega programa, opraviti pa mora posebni del pripravniškega izpita.

Pripravnik opravlja pripravniški izpit najkasneje do izteka pripravniške dobe. Če pripravniškega izpita ne opravi, ga ima pravico opravljati v roku, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 45 dni. Če pripravniškega izpita tudi drugič ne opravi, mu delovno razmerje preneha z dnem, ko ga ne opravi.

10. člen

Konkurenčna klavzula

Med trajanjem delovnega razmerja je delavcu prepovedano opravljati posle, s katerimi bi konkuriral organizaciji oziroma delodajalcu, če bi pri tem izkoriščal proizvodno-tehnična in druga znanja in usposobljenosti, ki so plod raziskav, dela in izkušenj v organizaciji oziroma pri delodajalcu. Ta sklop posebnih znanj in izkušenj mora biti natančno opredeljen v aktu delodajalca za posamezno delovno mesto.

Delavec in delodajalec se posebej dogovorita o medsebojnih pravicah in obveznostih po prenehanju delovnega razmerja v zvezi z izkoriščanjem znanj po prvem odstavku tega člena, če se v pogodbi o zaposlitvi določi konkurenčna prepoved tudi po prenehanju delovnega razmerja, se določi tudi odškodninska odgovornost delavca in nadomestilo, do katerega je delavec upravičen, če zaradi konkurenčne prepovedi ne bi mogel opravljati poslov in dejavnosti, za katero je poklicno usposobljen.

11. člen

Postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del

Sklep o razporeditvi delavca, za katerega se ugotovi, da nima potrebnega znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta h katerim je razporejen, oziroma ki ne dosega pričakovanih rezultatov dela, na drugo delovno mesto ustrezno njegovemu znanju in zmožnostim, sprejme delodajalec na podlagi dokumentiranega in strokovno utemeljenega predloga.

O prenehanju delovnega razmerja delavca iz prejšnjega odstavka odloča pristojni organ v organizaciji na predlog delodajalca po predhodni ugotovitvi, da pri delodajalcu ni drugega ustreznega dela za tega delavca.

Pristojni organ odloči o ugovoru zoper sklep o razporeditvi oziroma o prenehanju delovnega razmerja na podlagi ugotovitve komisije, ki jo sestavljajo člani, ki imajo najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe za določeno vrsto poklica. V komisiji lahko sodelujejo tudi zunanji člani, če v organizaciji ni delavcev z ustrezno izobrazbo.

Poslovodni organ lahko začne postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti ter postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela le na podlagi zbrane tehnične in delovne dokumentacije.

Delavčevo delo je potrebno spremljati najmanj 30 dni. Za čas spremljanja se šteje samo prisotnost delavca na delu.

Delavcu je potrebno poslati vabilo na razgovor z navedbo, da gre za postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta, h katerim je razporejen.

O začetku postopka je obveščen tudi sindikat.

Delavec ima pravico do vpogleda v strokovno dokumentacijo, na podlagi katere je bil pričet postopek.

V času poskusnega dela in pripravništva postopka ugotavljanja znanja in zmožnosti ni mogoče voditi.

Postopek je javen.

Poslovodni organ opravi z delavcem razgovor, v katerem se delavec izreče o navedbah poslovodnega organa.

O razgovoru, v katerem se delavec izreče o navedbah poslovodnega organa, se vodi zapisnik.

Sklep o prenehanju delovnega razmerja delavca, ki nima zahtevanega znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta, izreče organ določen s statutom oziroma splošnim aktom.

Organ, določen s statutom oziroma splošnim aktom ne sme izreči delavcu sklepa o prenehanju delovnega razmerja, če mu ni omogočil enakega obsega in možnosti za izobraževanje kot drugim delavcem, ki opravljajo dela na enakih oziroma podobnih delovnih mestih.

Zoper sklep s katerim se ugotovi, da delavec nima potrebnega znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta in s katerim je razporejen na drugo delovno mesto, ki ustreza njegovemu znanju in zmožnostim oziroma s katerim se odloči o prenehanju delovnega razmerja, lahko delavec poda ugovor.

O pravicah delavcev odloča na drugi stopnji organ upravljanja ali organ, določen s statusom oziroma sklepom organa upravljanja. V organizacijah oziroma delodajalcih z manj kot 50 delavci sprejmejo odločitve o pravicah delavcev vsi delavci oziroma organ, določen s statutom oziroma drugim splošnim aktom.

12. člen

Razporejanje delavcev

Delavec je dolžan začasno opravljati delo na delovnem mestu, ki ne ustreza vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanju in zmožnostim v primerih višje sile, ki je nastopila ali se neposredno pričakuje (naravne ali druge nesreče, pri katerih je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje, reševanje človeških življenj in zdravja, nenaden kvar surovin ali materiala, ki povzroča popolni ali delni zastoj delovnega procesa v organizaciji in podobno).

Delavec je dolžan začasno opravljati delo, ki ne ustreza njegovi vrsti in stopnji strokovne izobrazbe in znanju, tudi v primeru nenadne odsotnosti delavca in v primeru okvare delovnih naprav in strojev.

Delavec prejme v vseh primerih prerazporeditev, ko je zaradi posebnih okoliščin razporejen na dela in naloge, ki ne ustrezajo vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanju in zmožnostim, enako plačo, kot jo prejema na svojem delovnem mestu oziroma plačo, ki je zanj ugodnejša.

Razporeditev lahko v skladu s tem členom traja le toliko časa, dokler trajajo te okoliščine.

Ugovor na ta sklep ne zadrži izvršitev sklepa.

13. člen

Razporeditev iz kraja v kraj

Dejavnost gradbeništva je takšne narave, da se pretežni del dejavnosti opravlja zunaj sedeža organizacije oziroma delodajalca, zato za razporejanje delavcev iz kraja v kraj ni potrebno delavčevo soglasje.

Delavca v IGM ni mogoče razporediti iz kraja v kraj brez njegove privolitve v naslednjih primerih:

-

če razporeditev lahko vpliva na bistveno poslabšanje delavčevega zdravja,

-

če traja pot na delo in z dela v normalnih okoliščinah z javnimi prevoznimi sredstvi več kot štiri ure, matere delavke z otrokom do treh let starosti pa, če pot traja več kot dve uri.

V primerih, naštetih v drugi alinei drugega odstavka, je organizacija oziroma delodajalec dolžan delavcu povrniti celotne stroške prevoza na delo in z dela z javnimi prevoznimi sredstvi.

Če razporeditev delavca iz kraja v kraj brez njegove privolitve zaradi oddaljenosti kraja dela zahteva spremembo delavčevega prebivališča mu je potrebno zagotoviti enakovredne bivalne pogoje in možnost šolanja otrok (osnovno in srednje šolstvo).

14. člen

Prevzem na delo v drugo organizacijo

Delavec je lahko prevzet na delo v drugo organizacijo oziroma k delodajalcu pod naslednjimi pogoji:

-

da se v organizaciji ukine določena dejavnost v celoti in iz tega razloga preneha potreba po delu vseh delavcev določene organizacijske enote oziroma določenega poklicnega profila,

-

da druga organizacija oziroma delodajalec vse delavce zaposli na delovnih mestih, ki ustrezajo strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim prevzetih delavcev,

-

da druga organizacija oziroma delodajalec vse delavce zaposli obvezno za nedoločen čas,

-

da se delovna doba kot podlaga za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja upošteva, kot da delavec ni spremenil zaposlitve,

-

če gre za reševanje presežnih delavcev.

Pogodbo o prevzemu delavcev na delo skleneta organa upravljanja v obeh organizacijah oziroma delodajalcih na podlagi predhodnega mnenja sindikata organizacije oziroma delodajalca.

15. člen

Delo na domu

Medsebojna razmerja, pravice, obveznosti in pogoji opravljanja dela na domu se uredijo med delavcem in organizacijo oziroma delodajalcem s pogodbo o zaposlitvi.

Delavec, ki dela na domu, ima enake upravljalske pravice kot delavci, ki delajo v organizaciji oziroma pri delodajalcu.

Organizacija oziroma delodajalec in delavec določita s pogodbo nadomestilo za uporabo delavčevih sredstev najmanj v višini amortizacije.

Organizacija oziroma delodajalec sta dolžna zagotavljati varne delovne razmere in varno delovno okolje ter nadzorovati varnost pri delu.

V času trajanja delovnega razmerja delavca brez njegove privolitve ni mogoče razporediti na delo na domu.

II. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI DELAVCEV

16. člen

Delovni čas

Polni delovni čas ne sme biti daljši od 40 ur. Delovni čas je lahko tudi 42. ur, če je s tehnologijo pogojeno neprekinjeno delo v turnusu.

Glede na naravo dela v gradbeništvu je delovni čas v gradbeništvu med letom lahko neenakomerno razporejen, vendar ne sme preseči letnega fonda ur na delavca. V primeru prerazporeditve ima delavec pravico do dnevnega počitka, ki traja nepretrgoma najmanj 10 ur.

17. člen

Krajši delovni čas od polnega delovnega časa

Delavec, ki je sklenil delovno razmerje z delovnim časom, krajšim od polnega, ima enake upravljalske pravice kot delavec, ki je sklenil delovno razmerje s polnim delovnim časom.

Če delavka dela s krajšim delovnim časom; ker to terjajo koristi otroka, se razporeditev delovnega časa določi z dogovorom med delavko in organizacijo oziroma delodajalcem.

Če eden izmed staršev z otrokom do sedemnajstega meseca starosti dela polovico delovnega časa, se razporeditev delovnega časa določi z dogovorom med delavcem in poslovodnim organom.

18. člen

Kriteriji za nočno delo žena

Kriteriji, ki morajo biti izpolnjeni, da se delavkam v organizaciji oziroma pri delodajalcu v dejavnostih, kjer nočno delo žensk ni dovoljeno, lahko na podlagi 79. člena zakona o delovnih razmerjih naloži nočno delo, so naslednji:

-

zagotovljen topel obrok,

-

urejen prevoz,

-

zagotovljena prisotnost strokovnih delavcev,

-

vsakih 6 mesecev zagotovljeni zdravstveni pregledi,

-

zagotovljene morajo biti ostale ugodnosti (daljši dopust, počitek ipd.).

Nočnega dela, kljub izpolnjenim kriterijem iz prvega odstavka ni mogoče uvesti v primerih, ki jih določa zakon ter v naslednjih primerih:

-

ko gre za težja fizična oziroma zdravju škodljiva dela,

-

ko je mogoče nočno delo opraviti z moško delovno silo,

-

če proizvodne zmogljivosti v dnevnem delovnem času niso polno izkoriščene.

Sindikat ima kadarkoli pravico spremljati izpolnjevanje in izvajanje pogojev o uvedbi nočnega dela.

V primerih kršitev iz prvega in drugega odstavka tega člena lahko sindikat zahteva od poslovodnega organa oziroma delodajalca takojšnjo ustavitev nočnega dela, če pa njegova zahteva ni upoštevana, lahko zahteva ukrepanje inšpekcije dela.

19. člen

Letni dopust

Letni dopust traja najmanj 18 dni v posameznem koledarskem letu. Delavec ima pravico izrabiti dopust, ko mu poteče šest mesecev nepretrganega dela. Kolikor delavec v koledarskem letu ne izpolni tega pogoja, ima pravico za vsak polni mesec dela izrabiti 2 dni dopusta.

Pri obračunu letnega dopusta se upoštevajo dnevi po sprejetem letnem delovnem koledarju.

20. člen

Dolžina dopusta vsakega delavca je odvisna od dolžine delovne dobe, zahtevnosti dela, pogojev dela, odgovornosti dela in posebnih socialnih pogojev in zdravstvenih razmer.

1. Delovna doba
Delavcu pripada na vsakih pet let delovne dobe dodatno 1
dan dopusta.
Delavec ima pravico do povečanega dopusta od 1 do 5 dni na
naslednje pogoje dela:
– psihične obremenitve,
– težko fizično delo in delo v prisiljenem položaju,
– večje psihomotorne in senzorne obremenitve,
– neustrezni mikroklimatski pogoji,
– ropot,
– sevanje,
– delo v mokroti, vlagi, umazaniji,
– zaprašenost,
– jedke snovi,
– povečana nevarnost za poškodbe,
– nočno delo.
Za naštete pogoje ni mogoče pridobiti več kot skupno 5 dni
dopusta.
2. Na osnovi zahtevnosti dela
– delavci na delovnem mestu, kjer se zahteva od I. do IV.
stopnje strokovne izobrazbe                                       1 dan
– delavci na delovnem mestu, kjer se zahteva V. stopnja
strokovne izobrazbe                                               2 dni
– delavci na delovnem mestu, kjer se zahteva VI. ali VII.
stopnja strokovne izobrazbe                                       3 dni
3. Socialno zdravstveni kriteriji
– delovni invalidi in delavci z najmanj 60% okvaro                3 dni
– starši oziroma delavci, ki negujejo in varujejo težje
telesno ali duševno prizadeto osebno                              4 dni
– delavec edini hranitelj za vsakega otroka do 7 let
starosti                                                          1 dan
– delavci, ki so dopolnili 50 let starosti                        4 dni

21. člen

Obdobje koriščenja letnega dopusta določi za vse delavce poslovodni organ, v skladu z letnim planom dela ter naravo in organizacijo dela. Poslovodni organ ali od njega pooblaščeni vodja na predlog delavca odobri koriščenje dopusta.

Delavec ima pravico 3-krat po 1 dan letni dopust koristiti tiste dneve, ki jih sam določi, o tem mora obvestiti nadrejenega vodjo najkasneje 3 dni pred nastopom tega dopusta.

22. člen

Če delavec ni izkoristil letnega dopusta, čeprav mu je bilo to omogočeno v skladu z določili te pogodbe, ne more zahtevati nadomestila za neizrabljeni dopust.

Če je organizacija oziroma delodajalec kriv, da delavec ni mogel izkoristiti letnega dopusta je le-to delavcu odškodninsko odgovorno.

23. člen

Odsotnost z nadomestilom plače

Delavec ima pravico do odsotnosti z dela z nadomestilom plače do največ 7 dni v letu v naslednjih primerih:

a) zaradi
– smrti zakonca, otrok in staršev                                   3 dni
– smrti brata, sestre, starih staršev ali vnukov, tasta ali
tašče                                                               2 dni
b) oče ob rojstvu otroka                                            1 dan
c) ob sklenitvi zakonske zveze                                      2 dni
č) ob poroki otrok                                                  1 dan
d) selitve družine
– iz kraja v kraj                                                   3 dni
– v istem kraju                                                     2 dni
e) za prisotnost na kulturnih in športnih prireditvah ob
priložnosti praznovanj                                              1 dan
– iz obeležij Dneva gradbincev Slovenije                            1 dan
f) elementarne nesreče                                              3 dni

Vsaka prevara in dajanje lažnih podatkov, da bi se dosegla odsotnost v smislu tega člena predstavlja hujšo kršitev delovne obveznosti.

Delavcu se mora omogočiti odsotnost zaradi opravljanja državljanskih dolžnosti odziva na vabilo sodišča ali drugega državnega organa in opravljanja funkcije, v predstavniških organih republike in lokalnih skupnostih.

24. člen

Delavec je lahko odsoten z dela s pravico do nadomestila plače tudi več kot sedem delovnih dni:

-

kadar se izpopolnjuje, prekvalificira in izobražuje v interesu organizacije oziroma delodajalca,

-

kadar je taka odsotnost potrebna za pripravo na strokovni in zaključni izpit in

-

kadar daje kri kot prostovoljni krvodajalec in to dokaže s potrdilom zdravstvene ustanove, mu pripada 2 dni.

25. člen

Delavec ima pravico do odsotnosti brez nadomestila plače s plačanimi prispevki s strani delodajalca za čas največ 1 mesec, zlasti v naslednjih primerih:

-

neodložljivi osebni opravki,

-

zaradi šolanja in specializacije v lastnem interesu,

-

zaradi potovanja,

-

nega družinskega člana, ki ni medicinsko indicirana,

-

popravilo hiše oziroma stanovanja,

-

za zdravljenje na lastne stroške.

Če je zahteva v nasprotju s potrebami delovnega procesa, se zavrne.

III. VARSTVO PRI DELU, MLADOLETNIH DELAVCEV, STAREJŠIH DELAVCEV, DELAVCEV INVALIDOV IN MATER IN ŽENSK

26. člen

Varstvo pri delu in mladoletnih delavcev

Organizacija oziroma delodajalec mora zagotoviti pogoje za varstvo pri delu zaradi preprečevanja poškodb pri delu in poklicnih bolezni ter varovanja delavčevega zdravja. Zaradi zagotovitve minimalnih standardov za varno delo sta organizacija oziroma delodajalec in delavec poleg pravic in obveznosti, ki so opredeljene v veljavni zakonodaji, dolžna spoštovati tudi določila te kolektivne pogodbe o varnosti pri delu.

Organizacija oziroma delodajalec ima kot nosilec varnega dela predvsem naslednje obveznosti:

-

prilagoditi mora delo posameznemu delavcu, zlasti z ustreznim oblikovanjem delovnega mesta, z izbiro sredstev za delo in delovnih ter tehnoloških postopkov, z odpravljanjem monotonosti dela, vsiljenega ritma in zmanjšanjem škodljivih vplivov na zdravje delavca,

-

prilagajati mora delo tehničnemu napredku in spoznavanjem stroke doma in v svetu,

-

zamenjati mora nevarne z nenevarnimi ali manj nevarnimi oziroma škodljivimi delovnimi postopki, sredstvi za delo, materiali in energetskimi viri,

-

razvijati mora usklajeno politiko varstva pri delu vključno s tehnologijo organizacijo dela, socialnimi odnosi in vplivi delovnega okolja,

-

zagotoviti mora učinkovito prvo pomoč poškodovanim delavcem in poziv za prevoz z interventnim vozilom, kadar je to potrebno,

-

pred nastopom dela mora delavca seznaniti ž vsemi nevarnostmi pri delu, pravicami in obveznostmi v zvezi z varstvom pri delu ter delovnimi pogoji, kar velja tudi v primeru, če se spremeni tehnika ali tehnologija ali če se delavca razporedi na drugo delovno mesto. Preden ta obveznost ni izpolnjena, delavec ne sme začeti delati,

-

organizirati mora preverjanje znanja delavcev iz varstva pri delu v rokih, ki jih določi organizacija oziroma delodajalec,

-

zagotoviti sodelovanje medicine dela pri proučevanju vzrokov za obremenitve delavcev, pri odkrivanju vzrokov poklicnih bolezni in pri predlaganju ukrepov za njihovo omejevanje,

-

konkurenčnost pri pridobivanju del in rok izgradnje. ne sme biti na račun varnega dela ter delovnih in življenjskih pogojev delavcev na gradbišču,

-

samski domovi, ki so trajnejšega pomena morajo biti urejeni vsaj tako kot izhaja iz zahtev sporazuma o minimalnih standardih pri urejanju nastavitve, prehrane in ostalih pogojev življenja,

-

pri nižjih temperaturah se delo normalno izvaja do temperature -8°C, naprej se izvajajo dela samo s pogojem, da so delavci opremljeni z ustreznimi osebnimi varovalnimi sredstvi. Za delo pri nižjih temperaturah je treba poskrbeti s toplimi napitki in za urejen prostor za občasno ogrevanje delavcev. Pri višjih temperaturah se normalno dela do +45 °C,

-

sindikalni zaupnik mora biti takoj obveščen o vsaki hujši poškodbi pri delu, kolektivni nesreči, poklicni bolezni ali o vsakem pojavu, ki lahko povzroča nevarnost za življenje in zdravje delavcev vključno s prepovedjo dela,

-

o vzrokih hujših poškodb pri delu in o ugotovljeni škodljivosti na delu mora organizacija oziroma delodajalec sprotno obveščati sindikalnega zaupnika, vključno iz izvajanjem zdravstvenega varstva delavcev, kar se opredeli v kolektivni pogodbi na ravni organizacije oziroma delodajalca,

-

delavci, ki delajo na zdravju škodljivih delih imajo pravico do zaščitnih sredstev, do medicinsko programiranega aktivnega oddiha, do zaščitne prehrane in pijače med delom, rednih preventivnih zdravstvenih pregledov. Sezname upravičencev določijo v letnih kolektivnih pogodbah na ravni organizacije oziroma delodajalca,

-

delavec ima pravico zahtevati odškodnino za izgubo zdravja zaradi poškodb na delu ali škodljivih vplivov na delo. Višina odškodnine se uveljavlja po standardih zavarovalnih in sodnih institucij,

-

delavcem, ki delajo pri zdravju škodljivih delih in nalogah, kjer so prekoračni MDK in ostali standardi, je prepovedno odrejati delo preko polnega delovnega časa. Na takšna dela se ne sme odrejati oziroma zaposlovati delavcev mlajših od 18 let.

Vsi ukrepi, ki so povezani z varstvom pri delu in varovanjem zdravja delavcev, so strošek organizacije oziroma delodajalca.

Vsak delavec je dolžan skrbeti za lastno varnost in zdravje v skladu s svojo usposobljenostjo, pisnimi in ustnimi navodili organizacije oziroma delodajalca, opraviti osnovni tečaj iz varstva pri delu, se permanentno izobraževati iz varstva pri delu, preverjati svoje znanje in usposobljenost s tega področja.

V primeru suma vinjenosti ali stanja pod vplivom narkotikov sme delodajalec oziroma pooblaščeni delavec zahtevati izvedbo testa.

27. člen

Varstvo starejših delavcev, delavcev invalidov, mater in žensk

Delavec starejši od 55 let in delavka starejša od 50 let lahko na podlagi zdravniškega potrdila o ugotovljeni izčrpanosti predlagata razporeditev na delovna mesta, ki ga bosta lahko opravljala glede na starost in preostalo delovno zmožnost. V teh primerih delavec, delavka prejme enako plačo kot jo je prejemal na prejšnjem delovnem mestu oziroma plačo, ki je zanj ugodnejša.

28. člen

Kolikor delodajalec ni razporedil delavca invalida na ustrezno delovno mesto v zakonskem roku (po pravnomočnosti odločbe), mu mora izplačevati nadomestilo za čas čakanja na drugo ustrezno delo v višini 80% osnovne plače povečane za dodatek za delovno dobo.

29. člen

Delavke v delovnem razmerju imajo pravico do posebnega varstva med nosečnostjo, porodom in v zvezi z-materinstvom. Dela, za katere je strokovno ugotovljeno, da lahko škodljivo vplivajo na funkcijo materinstva, se mora določiti v predpisu organizacije oziroma delodajalca o varstvu pri delu.

IV. DISCIPLINSKA IN MATERIALNA ODGOVORNOST DELAVCEV

30. člen

Organizacija oziroma delodajalec z aktom o disciplinski in odškodninski odgovornosti določi lažje in hujše kršitve delovnih obveznosti ter okoliščine in pogoje pod katerimi se te kršitve štejejo za hujše kršitve delovne obveznosti za katere se izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja.

31. člen

Disciplinski postopek

Postopek, v katerem poslovodni organ oziroma delodajalec odloča o disciplinski odgovornosti delavca, je enak postopku pred disciplinskim organom v organizaciji oziroma delodajalcu.

O ugovoru zoper odločbo disciplinskega organa prve stopnje odloča organ upravljanja ali komisija določena s splošnim aktom.

Disciplinsko komisijo imenuje organ upravljanja oziroma delodajalec.

Disciplinski organi v organizaciji oziroma pri delodajalcu.

32. člen

Disciplinski organi v organizaciji oziroma pri delodajalcu

Poslovodni organ oziroma delodajalec, izreka v skladu z akti o disciplinski in odškodninski odgovornosti, disciplinske ukrepe javnega opomina in denarne kazni, ukrep prenehanja delovnega razmerja pa izreka disciplinska komisija.

Kolektivna pogodba za gradbene dejavnosti Slovenije

Časovnica