TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Novela ZIntPK-C je v petem odstavku 15. člena med drugim določila 3 mesečni rok (sicer instrukcijski) za odločanje Upravnega sodišča v primeru vložitve tožbe zoper ugotovitve in druge odločitve iz drugih javnopravnih postopkov, kot je postopek ob sumu kršitve integritete in kršitve prepovedi in omejitve sprejemanja daril.

Iz določbe do 16. 11. 2020 veljavnega šestega odstavka 13. člena ZIntPK, še zlasti ob analogni uporabi prvega odstavka 52. člena Poslovnika komisije za preprečevanje korupcije izhaja, da se v primeru ugotovljenih kršitev ZIntPK v izrek ugotovitev iz petega odstavka 13. člena ZIntPK vnesejo le ravnanja, ki pomenijo kršitev ZIntPK, ne pa tudi ravnanja, glede katerih komisija pri obravnavani osebi ni zaznala kršitev.

Nova ureditev (novela ZIntPK-C) je sledila sodni praksi, sprejeti do 16. 11. 2020, ki je za zagotovitev pravice do izjave v drugih neupravnih postopkih, kot je tudi obravnavani zaradi kršitve integritete in prepovedi sprejemanja daril, zagotovila pravico do izjave na način, da je bilo mogoče zoper osnutek ugotovitev komisije ugovarjati v izjavi, če pa je po tem komisija še pridobivala kakršnekoli dokaze, pa je po sodni praksi komisija morala izdelati nov osnutek, ki je vseboval opredelitev do novih dokazov. Podrobnejša seznanitev stranke z vsemi pridobljenimi dokazi pred izdajo osnutka niti po novi ureditvi, niti po do 16. 11. 2020 veljavnem 13. členu ZIntPK ni predvidena.

Integriteta je pričakovano delovanje in odgovornost posameznikov in organizacij pri preprečevanju in odpravljanju tveganj, da bi bila oblast, funkcija, pooblastilo ali druga pristojnost za odločanje uporabljena v nasprotju z zakonom, pravno dopustnimi cilji in etičnimi kodeksi. V razmerju do 1. člena ZIntPK, po katerem je krepitev pravne države temeljni cilj, gre za celosten pristop, ki ob pričakovanju, vrlini, poštenosti vključuje obveznost javnih funkcionarjev in javnih uslužbencev do vrednot pravne države. Ta obveznost je predvsem pošteno ravnanje in odločanje pri izvrševanju javne oblasti. Zakon torej opredeljuje integriteto in transparentnost kot standard oziroma stanje visoke ravni (samo)zavedanja odgovornosti in pripravljenosti posameznika, institucij in družbe za obvladovanje korupcije. Kršitev teh vrednot in načel, ki so poleg zakona vsebovane tudi v etičnem kodeksu, kar izrecno opredeljuje 3. točka 4. člena ZIntPK, tako pomeni kršitev integritete.

Tožnici se ne očita kršitev prepovedi in omejitev sprejemanja daril ob njenem uradnem obisku, pač pa se ji očita, da ob odjavi iz hotela ni poravnala stroškov nočitev svojih družinskih članov. Ker tožnica kot ministrica ni zavrnila ponujenih daril ob odjavi iz hotela in ni sama poravnala stroškov namestitve njenih družinskih članov, je tudi pravilna odločitev tožene stranke, da bi morala tožnica takoj, ko je bilo to mogoče, izpolniti obrazec za evidentiranje prejetega darila in izpolnjen obrazec izročiti ministrstvu, pri katerem je opravljala funkcijo. Pravilnik, ki je bil sprejet v skladu s šestim odstavkom 31. člena ZIntPK, v prvem odstavku 4. člena določa, da mora funkcionar v primeru sprejema darila, takoj, ko je to mogoče, izpolniti obrazec za evidentiranje prejetega darila in ga izpolnjenega izročiti organu, v katerem opravlja funkcijo. 8. člena Pravilnika tudi ne širi obveznosti funkcionarjev v zvezi s sprejemanjem daril, pač pa jih zgolj natančneje določa. Ni dvoma, da je darilo lahko ne samo v fizični obliki, pač pa tudi v obliki določene storitve in v takem primeru se "storitve" štejejo za drugo korist iz prvega odstavka 30. člena ZIntPK, ki ga funkcionar oziroma uradna oseba, ki opravlja funkcijo, ne sme sprejeti.