TFL Vsebine / TFLGlasnik

Umetna inteligenca (UI) je postala t. i. buzz word[1] že skoraj vsake prodajne aktivnosti, preboja v razvoju ali prijave na kakšne razpise.[2] Razvoj in uporaba UI nedvomno izdatno pripomoreta k napredku družb in omogočata premagovanje marsikaterih izzivov današnjega časa, kar se kaže na primer pri uporabi logaritmov za predvidevanje pomanjkanja zalog oziroma nabav, pri načrtovanju poti (uporaba Google Maps), kupovanju preko spleta (programi, ki izračunajo, kateri proizvod je glede na ceno najbolj optimalen glede na naše želje in zahteve), ali pa pri uporabi pametnih telefonov, ki preko različnih senzorjev (GPS lociranje, senzor gibanja, dotika, zmogljive kamere), delujejo na podlagi zbiranja različnih podatkov njihovih uporabnikov.[3] Prav tako se v nekaterih državah sistemi UI že uporabljajo tudi pri oblikovanju javnih politik ter v postopkih sodnega odločanja (zlasti v kazenskih postopkih; na primer iniciativa Digital Justice Forum, ki jo vodi European Network of Councils for the Judiciary) in upravnega odločanja, kjer se sprejemajo odločitve, ki so ključne za posameznika in družbo na sploh.[4]

Normativno glede umetne inteligence Evropska unija nedvomno prednjači. Evropska komisija je prizadevanja za regulacijo UI intenzivirala leta 2020, ko je sprejela Belo knjigo o UI. V njej se je zavezala, da bo spodbujala uvajanje UI ter naslovila tveganja, ki so povezana z njeno uporabo. [5]Nato je že aprila leta 2021 predstavila – prav na svetu prvi – zakonodajni predlog akta o UI ter načrt skupnih ukrepov za spodbujanje razvoja in uporabe UI.[6] Vse to z namenom vzpostavitve enotnega trga za UI, kar naj bi pripomoglo k njenemu hitremu razvoju in uveljavljanju v EU, ob hkratnem doslednem spoštovanju etičnih standardov ter temeljnih pravic in svoboščin.[7] V času slovenskega predsedovanja Svetu EU smo tudi Slovenci poudarili, da je za Slovenijo UI med prednostnimi področji predsedovanja v okviru digitalizacije, v prvi polovici letošnjega leta pa naj bi bil ta akt tudi sprejet.[8]

Na normativni ravni je UI torej praktično že sedanjost, na uporabni je že dolgo. Je pa zelo pomembno, kakšen bo nadaljnji razvoj UI. Izjemno raziskavo, v bistvu zbir napovedi priznanih znanstvenikov, je opravila in izsledke objavila Katja Grace z Univerze Berkeley.[9] Vsaj 50-odstotna verjetnost je, da bodo sistemi umetne inteligence do leta 2028 dosegli več mejnikov, med drugim bodo od začetka avtonomno izgradili sistem za obdelavo plačil, ustvarili pesem, ki se ne bo razlikovala od nove pesmi priljubljenega glasbenika, naložiti in prilagoditi obsežen jezikovni model itd.[10] Če bo znanost nadaljevala z nemotenim tempom naprej, je verjetnost da bo računalnik/stroj brez (človeške) pomoči človeka pri vsakem možnem opravilu presegel, 10-odstotna do leta 2027 in 50-odstotna do leta 2047. Zadnja napoved, torej leto 2047, je 13 let zgodnejša od napovedi podobne raziskave, ki je bila izvedena le leto pred tem. Na drugi strani pa je verjetnost, da bi vsi človeški poklici postali povsem avtomatizirani, 10-odstotna do leta 2037 in 50-odstotna že leta 2116 – »že« zato, ker je raziskava iz leta 2022 ta mejnik postavila še na leto 2146 …

Tudi pravniki smo na udaru, morda ne enakem kot npr. računovodje, a v osnovi je najbolj »varna« prihodnost za poklice, ki se ukvarjajo z ljudmi, čustvovanjem, socialnimi stiki itd. Kar pa seveda ne pomeni, da ni UI pravniku že lahko v veliko pomoč. V okviru razvoja lastnega modela umetne inteligence TFL AI so tako sredi februarja na portalu Tax-Fin-Lex dodali novo funkcionalnost TFL AI Chat. Ta omogoča uporabnikom, da na zastavljena vprašanja prejmejo odgovore, v katerih je povzeto bistvo problematike, z navedbo relevantne zakonodaje. Ključnega pomena je, da opravlja umetna inteligenca TFL AI iskanje izključno med preverjenimi vsebinami znotraj varnega okolja portala Tax-Fin-Lex. Kot vsak model umetne inteligence, se tudi TFL AI Chat neprestano uči in izboljšuje. Že od decembra 2023 pa je na portalu na voljo TFL AI Analiza sodb, s pomočjo katere lahko uporabnik dobi celovito analizo sodbe (njen pomembni del, utemeljitev, izvor jedra in povezane predpise), njen izvleček in kar tri različne vrste povzetkov.[11]

Vsemu temu bi težko rekli prihodnost, je že kar sedanjost. Ali, kot je v intervjuju za TFL Glasnik pred kratkim poudaril dekan Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, prof. dr. Saša Zagorc, se bo intenzivnost sprememb, ki jih prinaša pojav umetne inteligence, le stopnjevala, umetna inteligenca pa bo vse bolj natančna: »Vsaj v preverljivih in repetitivnih zadevah bo umetna inteligenca številne procese povsem nadomestila. Ta intenzivnost terja od nas resen premislek že zdaj in čim prej […]«[12]

Opombe:

* Članek temelji (tudi) na raziskovalnem delu avtorja na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani v okviru temeljnega raziskovalnega projekta z naslovom Razvoj in uporaba umetne inteligence v luči negativnih in pozitivnih obveznosti države zagotavljati pravico do življenja (J5-3107), ki ga sofinancira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije. 

[1] V dobesednem prevodu bi to zapisal kot »brneča beseda«.

[2] Pri čemer je bilo že v skoraj bi lahko rekli daljni preteklosti o tem zelo veliko govora, že z začetki strojnega učenja (t. i. (angl.) machine learning). Tudi nekaj literature je mogoče najti, tudi pri nas, ki ima že častitljivo starost, denimo Boštjan Koritnik: Umetna (pravna) inteligenca, v: Pravna praksa, 26 (2007) 7-8, str. 30-31, in Andrej Grah Whatmough in Boštjan Koritnik: Umetna inteligenca v pravu, v: Pravna praksa, 29 (2010) 10, str. II–VIII, pa tudi nekaj mlajših, denimo Jure Jakšič: Ali je pravo pripravljeno na izzive umetne inteligence?, v: Pravna praksa, 36 (2017), 43, str. 17–19, Jure Jakšič: Vprašanje reforme slovenske kazenskopravne ureditve zaradi razvoja umetne inteligence, v: Revija za kriminalistiko in kriminologijo, 69 (2018) 3, str. 194–205, Aleš Završnik: Criminal justice, artificial intelligence systems, and human rights, v: ERA Forum, 20 (2020), str. 567–583, Janja Hojnik: Inteligentne naprave in človekove pravice, v: Podjetje in delo, 45 (2019) 6-7, str. 874–888. V novejšem času v naslednjih opombah citirani prispevki, pa tudi denimo Matej Cerar: Digitalizacija javne uprave in Mestna občina Ljubljana, v: Javna uprava, št. 3-4/2023; Alen Kerkoč, Luka Jager: Predlog direktive EU za urejanje civilne odgovornosti UI, v: Pravna praksa, 42 (2023) 11-12, str. 16-17; Maruša T. Veber: Z umetno inteligenco podprta humanitarna pomoč in odgovornost zaščititi, v: Pravna praksa, 42 (2023) 25, str. 14-15; Benjamin Strajnar in Lara Kodrin: Pravo v dobi tehnologije, v: TFL Glasnik, št. 34/2023, 6. december 2023.

[3] Vasilka Sancin: Umetna inteligenca in pravica do življenja, v: TFL Glasnik, št. 29/2021, 2. november 2021.

[4] Prav tam. Glej tudi Matevž Bedič: Modernizacija upravnega postopka v Sloveniji, v: TFL Glasnik, št. 34/2023, 6. december 2023.

[5] Prav tam. Glej tudi Ana Mestinšek Mubi: Regulacija umetne inteligence v EU, v: TFL Glasnik, št. 9/2024, 5. marec 2024.

[6] (19. 2. 2024).

[7] Prav tam.

[8] (19. 2. 2024).

[9] Katja Grace: Thousands of AI Authors on the Future of AI, v: arXiv, 5. januar 2024.

[10] Prav tam.

[11] Glej tudi Zlata Tavčar: Majhen korak za človeštvo, velik za Tax-Fin-Lex, v: TFL Glasnik, št. 34/2023, 6. december 2023.

[12] Saša Zagorc: Študij prava bo odslej enotni petletni (intervju Zlate Tavčar), v: TFL Glasnik, 18/2023, 30. maj 2023.