TFL Vsebine / TFLGlasnik

Izr. prof. dr. Damjan Kukovec je diplomiral na ljubljanski pravni fakulteti z odliko. Magistriral in doktoriral je na Pravni fakulteti Univerze Harvard. Med delovnimi izkušnjami, ki mu koristijo tudi pri opravljanju dela sodnika na Splošnem sodišču EU, je izpostavil svoje izkušnje z delom na Sodišču EU v Luksemburgu ter izkušnje, ki si jih je pridobil kot član pravne službe Evropske komisije.

Predaval je na številnih univerzah in fakultetah po svetu, med drugim na pravni fakulteti univerze Harvard, EUI v Firencah in pravni fakulteti Univerze Middlesex v Londonu.

Odbor 255, ki v skladu z lizbonsko pogodbo preverja primernost kandidatov za položaje v okviru Sodišča Evropske unije, je Damjana Kukovca konec novembra 2021 potrdil za sodnika na Splošnem sodišču EU. Temu je sledilo še njegovo imenovanje s strani predstavnikov vlad držav članic.

TFL Glasnik:
Na kaj ste najbolj ponosni v vaši dosedanji karieri?

Dr. Damjan Kukovec:
Poleg svoje družine sem najbolj ponosen na to, da sem pridobil edinstven vpogled v globalno pravno misel ter v akademsko in praktično dimenzijo Evropske unije. Veseli me, da imam možnost ta vpogled aktivno prenašati na naslednje slovenske generacije.

TFL Glasnik:
Do vašega imenovanja je bila dolga pot. Kaj porečete na to?

Dr. Damjan Kukovec:
Slovenija je bila dolgo edina država članica brez sodnika na Splošnem sodišču EU, kar je imelo nedvomno določene negativne posledice. Bistveno je, da do takih situacij ne pride več.

Zame osebno je bila pot krajša, saj sem se za kandidaturo odločil na koncu večletnih postopkov za izbiro slovenskega sodnika. Moja odločitev za prijavo na mesto sodnika je dolgo zorela, tudi zato, ker sem bil v svoji akademski karieri zelo uspešen in zadovoljen. Moj pristop je bil vedno, da delam tam, kjer lahko s svojim znanjem in izkušnjami največ prispevam. Sedaj je to nedvomno v vlogi sodnika na Sodišču EU.

TFL Glasnik:
Zakaj je toliko časa trajalo? Predvsem pa, kaj je to pomenilo za Slovenijo?

Dr. Damjan Kukovec:
O detajlih težko karkoli rečem, je pa postopek imenovanja zelo zahteven – kar sem izkusil na lastni koži. Leta 2009 je EU dodala pogoj, da mora sodnik dobiti odobritev odbora 255. Postopek je dolg in odbor presoja primernost kandidatov.

TFL Glasnik:
Koliko časa je to trajalo?

Dr. Damjan Kukovec:
Dolgo. Nekje od 2018 do konca 2021 V Sloveniji traja postopek izbire kandidatov še posebej dolgo, ker je notranje bolj kompleksen v primerjavi z nekaterimi drugimi članicami. Slednje niti ni nujno slabo, so pa dejansko v ta postopek v Sloveniji udeležene vse veje oblasti, zato je postopek transparenten.

Od moje prijave, do tega, ko sem bil potrjen pred odborom, je trajalo eno leto. Odbor 255 pa dejansko skrbi za to, da pridejo na sodišče primerni kandidati. Zavedam se, da ne bi bil sodnik, če tega odbora ne bi bilo in tudi veliko mojih kolegov ne bi bilo sodnikov.

TFL Glasnik:
To bi lahko bila odlična izkušnja tudi za Slovenijo, saj gre za izključno strokovni odbor.

Dr. Damjan Kukovec: 
Odbor strokovno išče zelo posebna pravna znanja, na posebnih področjih. Kakšen profil iščejo, se je oblikovalo iz dosedanjih odločitev odbora. Menim, da je treba v prihodnosti temu slediti, predvsem pa zagotoviti stabilnost dela Sodišča. Sodišče mora delovati učinkovito, hitro in mora biti zastopano iz vseh držav članic.

TFL Glasnik:
Kakšna je vloga sodnika Splošnega sodišča EU, kakšne so vaše pristojnosti ?

Dr. Damjan Kukovec: 
Vloga sodnika Splošnega sodišča EU je takšna kot vloga Splošnega sodišča. V skladu z 19. členom pogodbe o ustanovitvi Evropske unije, Sodišče EU zagotavlja spoštovanje prava pri razlagi in uporabi Pogodb. To je naša temeljna vloga.

Splošno sodišče je pristojno predvsem v tožbah posameznikov, včasih pa tudi držav članic proti institucijam in organom Evropske unije. Splošno sodišče torej predvsem zagotavlja vladavino prava v delovanju institucij in organov Evropske unije.

Zato se Splošno sodišče ukvarja z raznolikimi pravnimi področji, kot so državne pomoči, javna naročila, pravo varstva konkurence in tožbe zoper odločitve agencij Unije, tudi Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev ACER, ki je v Ljubljani. Poleg tega je Splošno sodišče pristojno tudi za obravnavo tožb zoper sankcije proti tretjim državam ter posameznikom, kot na primer proti Venezueli, Siriji ali Rusiji. Na vseh področjih so pomemben vidik odločanja Sodišča tudi človekove pravice, torej razlaga listine o temeljnih pravicah Evropske unije.

Sodnik je pri odločanju popolnoma neodvisen in vezan le na pravni okvir. Pri razlagi prava in delu Sodišča ni nepomembna duhovna dimenzija. Predstavljajte si, da rešujete velike spore v Evropi v dialogu s hrvaškim, italijanskim, nemškim, avstrijskim, madžarskim ali francoskim sodnikom. To je način, ki je popolnoma drugačen, kot so se spori reševali pred desetletji.

TFL Glasnik:
Kako deluje Splošno sodišče EU?

Dr. Damjan Kukovec: 
Splošno sodišče EU nadzoruje zakonitost aktov in dejanj evropskih institucij ter varuje pravice posameznikov v postopkih pred njimi.

Sodniki s svojimi kabineti smo v središču dogajanja, seveda pa so za delo Sodišča izjemno pomembne tudi druge službe Sodišča, kot so sodno tajništvo, prevajalstvo in pravniki lingvisti, tolmačenje ter druge službe, ki so bistvene za dobro delovanje institucije.

Sodišče sestavlja deset senatov po pet sodnikov, skupaj nas je 53 sodnikov. Sem član drugega senata, skupaj z odlično predsednico, hrvaško sodnico Vesno Tomljenović, s češko sodnico ter s švedskim in estonskim sodnikom. Odločamo v senatu treh sodnikov, v pomembnejših zadevah, predvsem ko gre za nova občutljiva pravna vprašanje, pa odločamo v senatu petih sodnikov. V primeru izredno pomembnih novih vprašanj odločamo v velikem senatu petnajstih sodnikov.

Postopek je sprva pisni. Razen v res manj pomembnih zadevah, vodimo ustne obravnave. Približno štirideset procentov primerov je v angleškem jeziku, vendar je delovni jezik postopka tudi v teh primerih francoski.

TFL Glasnik:
Koliko je na Sodišču slovenskih zadev?

Dr. Damjan Kukovec: 
Lahko kar rečem, da ne veliko in razlogov za to je več. Prvič smo majhno gospodarstvo, sicer odprto gospodarstvo, morda tudi nismo tako zelo aktivni pri delovanju evropskih institucij kot bi lahko bili. Če si majhen pa moraš imeti zelo jasne cilje, kaj želiš doseči v sistemu.

Mi ne moremo biti aktivni na vseh področjih. Omenil sem že, da sta pomembni vizija in strategija: kaj želiš doseči v sistemu, da potem ciljno in pametno deluješ. Tako smo lahko Slovenci bolj aktivni in zelo je pomembno, da smo. Moramo pa imeti zelo dobro znanje o pravu EU, najboljše pravnike, ki delujejo tudi z roko v roki z ekonomisti in drugimi.

TFL Glasnik:
Sodišče zadeve rešuje relativno hitro. Ločenih mnenj ni, odloča se z večino glasov sodnikov v senatu. Za kaj se boste zavzemali?

Dr. Damjan Kukovec: 
Zavzemam se za odprtost sodišča, ki gre v korak s časom. Sodišče EU leta 2022 ne more delovati enako, kot je delovalo Sodišče leta 1952. Letos bomo praznovali 70 let institucije in Evropska unija je danes bistveno bolj raznolika, kot je bila evropska skupnost tedaj. To se mora odražati v delu Sodišča. Pomemben je torej pluralizem idej in tudi teoretsko močne sodne odločitve.

Zavzemam se za večjo enotnost in koherentnost sodne prakse, ki bo omogočala večjo predvidljivost podjetjem in posameznikom, ter za večjo mednarodno prepoznavnost sodb Sodišča.

Prizadevam si tudi za tesnejše sodelovanje med Slovenijo in Sodiščem EU, da se znanje o delu in delovanju Sodišča prenaša tudi na slovenske pravnike in na nove generacije.

Nenazadnje pa bi poudaril svoje zavzemanje za sodniški pristop k reševanju zadev, s katerim bo sodišče pred seboj razgrnilo celoto vseh raznolikih interesov v igri in ne bo prezrlo šibkejših strank.

TFL Glasnik:
Kakšna je vloga EU, glede na to, da je vsaj do sedaj bila precej neenotna, koliko se to pozna na Sodišču EU?

Dr. Damjan Kukovec: 
Evropske unija v današnji Evropi igra ključno vlogo in je nedvomno garant našega obstoja. Prihodnost Evrope brez Evropske unije si je težko predstavljati, kar je vojna v Ukrajini le še dodatno potrdila.

Raznolikost pogledov na najrazličnejša vprašanja je nedvomno prisotna tudi med sodniki Sodišča EU in to nas bogati. Sodišče, kot institucija, ki z avtoriteto razlaga pravo EU in nadzoruje zakonitost dela drugih evropskih institucij, mora govori z enim glasom. Koherentnost prava Evropske unije zagotavlja avtonomija prava EU, neodvisno tudi od mednarodnega prava. S to neodvisnostjo se lahko enotno doseže namene in cilje Evropske unije, kot jo predvidevajo Pogodbe.

TFL Glasnik:
Kaj pa spoštovanje prava, Kako vpliva to na delovanje sodišča, še zlasti ob dejstvu da nekatere države članice kršijo to načelo?

Dr. Damjan Kukovec: 
Spoštovanje prava je bistveno. Pravo je lahko le tako dobro, kot so dobri pravniki, ki ga ustvarjajo, ter kot je pravno zavedna družba kot celota, ki legitimnost prava sprejema. Vladavina prava je kompleksen in tudi krhek proces, v katerem so udeleženi vsi pravniki in državljani. Proces nedvomno bolje deluje v družbah, ki imajo z vladavino prava dolgoletno in neprekinjeno tradicijo.

TFL Glasnik:
Kakšna je vloga Slovenije kot članice na Splošnem sodišču EU? Se čuti, zmanjšanje upoštevanja pravne države, smo deležni kakšnega obsojanja, nezaupanja zaradi tega?

Dr. Damjan Kukovec:
Vloga Slovenije na Splošnem sodišču EU je izredno pomembna. K delu Sodišča Slovenci na sodišču prispevamo z našo edinstveno zgodovinsko, življenjsko in pravno-znanstveno izkušnjo. Slovenija je popolnoma enakopravna država članica. Evropska unija nenehno gradi sistem varovanja vladavine prava. Splošno sodišče EU pa varuje vladavino prava v institucijah in drugih organih Evropske unije.

Vladavina prava je bistven element Evropske unije in Evropo razlikuje od paralelnih družbenih sistemov, kot so ruski ali kitajski. Sodišča so središče varovanja liberalne pravne misli.

TFL Glasnik:
Kakšno je vaše sporočilo Slovencem?

Dr. Damjan Kukovec: 
Moje sporočilo Slovencem je, da je pravo EU del našega prava in da moramo Slovenci čim bolj aktivno sodelovati na Sodišču EU in v vseh evropskih institucijah, na temelju skupnih vrednot, kamor nedvomno sodi tudi vladavina prava. Vendar pa samo sodelovanje brez znanja in vizije ne zadošča.

Slovenija mora še v večji meri najti svojo intelektualno in ekonomsko nišo v svetu. Inovativne, dinamične in stabilne družbe pa nujno potrebujejo tudi vrhunske pravnike. Naravne danosti, naj bo to nafta ali lepa pokrajina, za dinamično in srečno družbo nikakor ne zadostujejo.

Na koncu pa bi želel sporočiti, da Sodišče EU učinkovito varuje pravice posameznikov, ne glede na to, ali je bila tožba vložena na pošti v Ljubljani, Portu ali Talinu. Slovenci moramo sodelovati v evropskem procesu.