TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Pomilostitev se lahko da tudi za kazen, ki je že izvršena; ne vpliva
pa nanjo tako, da bi se vzpostavilo stanje, kakršno je bilo pred
njeno izvršitvijo.

S pravnomočno sodbo je bila obsojencu izrečena enotna kazen 7 mesecev
zapora in 21.000.- dinarjev denarne kazni. Denarno kazen je obsojenec
plačal takoj, nastop kazni zapora pa mu je bil odložen zaradi
bolezni. Na obsojenčevo prošnjo je Predsedstvo SR Slovenije, kateremu
sodišče ni poročalo o tem, da je obsojenec denarno kazen že plačal,
obsojenca z odlokom pomilostilo tako, da mu je kazen zapora in
denarno kazen spremenilo v pogojno obsodbo. Na zahtevo zagovornika je
nato predsednik senata odredil, naj se obsojencu vrne že plačana
denarna kazen. Odredbo je računovodstvo sodišča realiziralo.
Zoper odredbo predsednika senata je javni tožilec SR Slovenije vložil
zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve kazenskega zakona v
določbi 1. odstavka 102. člena KZ SFRJ.
Vrhovno sodišče SR Slovenije je zahtevi javnega tožilca ugodilo in
ugotovilo, da je bila z odredbo predsednika senata o vračilu že
plačane denarne kazni v obsojenčevo korist, kršena določba 1.
odstavka 102. člena KZ SFRJ. Svojo odločbo je obrazložilo takole:
Ko javni tožilec pravilno ocenjuje, da sodišče obsojencu, kljub
odloku o pomilostitvi, že plačane denarne kazni ne bi smelo vrniti,
hkrati meni, da s pomilostitvijo ni mogoče posegati v kazen, ki je že
izvršena. Takšnega stališča ni mogoče sprejeti. Odlok o pomilostitvi
je akt, ki praviloma res zajema kazni, ki še niso bile prestane
oziroma plačane. Organ, ki pomilostitev daje, pa lahko obsojenca
pomilosti tudi, če je kazen že izvršena. Sprememba kazni v milejšo
kazen ali v pogojno obsodbo, tudi po njeni izvršitvi za obsojenca ni
brez pomena. Pravne posledice obsodbe so lahko pri izreku milejše
kazni drugačne. Pri spremembi kazni v pogojno obsodbo pa glede na
določbo 2. odstavka 88. člena KZ SFRJ pravne posledice celo ne morejo
nastati. Položaj obsojenca, ki mu je izrečena kazen, je tedaj zaradi
možnosti nastanka pravnih posledic obsodbe, še posebno tistih, ki
pomenijo prepoved pridobitve določene pravice, bistveno drugačen od
položaja obsojenca, ki mu je izrečena pogojna obsodba, zaradi katere
pravne posledice ne nastanejo.
Pomilostitev se tedaj lahko da tudi za kazen, ki je že izvršena, ne
vpliva pa nanjo tako, da bi se vzpostavilo stanje, kakršno je bilo
pred njeno izvršitvijo. To bi bilo po naravi stvari sicer vsaj
pojmovno možno le pri denarni kazni in kazni zaplembe premoženja. Pri
kazni zapora pa bi tudi pojmovno odpadla ta možnost pomiloščenemu
obsojencu, ki bi kazen že prestal, pa seveda ne bi šla pravica do
kakršnekoli odškodnine. odpustiti nekaj, kar je že izvršeno, ni
možno, zaradi česar pomilostitev ne daje osnove za vrnitev že
izvršene kazni. Zato bi moral predsednik senata v skladu z določbo 1.
odstavka 102. člena KZ SFRJ zagovornikovo zahtevo za vrnitev že
plačane denarne kazni zavrniti.