TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Predlog za združitev zadev I U 815/2019 in I U 817/2019 se zavrne.

II. Tožba se zavrne.

III. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Sodišče je zavrnilo predlog za združitev predmetne zadeve I U 815/2019 z zadevo I U 817/2019, saj niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 42. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Predmet sodne presoje v zadevi I U 817/2019 namreč ni isti upravni akt, poleg tega tudi predmet odločanja v postopkih za izdajo izpodbijanih upravnih aktov oziroma v upravnem sporu ni isti, saj vsaka od tožečih strank uveljavlja svojo polovico devizne vloge zapustnice.

Tožeča stranka še trdi, da je izpodbijana odločitev napačna, ker ne upošteva, da je do prenosa z devizne vloge na JPR prišlo brez njene vednosti in volje ter da sredstev ni uporabila v privatizaciji. Kot je že presodilo Vrhovno sodišče RS v sodbi, X Ips 5/2019 z dne 9. 10. 2019 (s katero je Vrhovno sodišče RS spremenilo sodbo, I U 323/2017 z dne 28. 5. 2018, na katero se tožeča stranka sklicuje, tako da je tožbo zavrnilo), ravnanje varčevalca v zvezi s prenosom sredstev z devizne vloge na JPR po ZNISESČP ni pravno relevantno. V zvezi s samim dejanjem prenosa sredstev zakonodajalec kot relevantno okoliščino upošteva le, ali je do njega prišlo na podlagi predpisov države, v kateri je delovala podružnica. Drugi stavek drugega odstavka 2. člena ZNISESČP je določba pojasnjevalne narave, ki ne posega v prvi stavek tega člena (niti v drugi stavek prvega odstavka 1. člena zakona), ampak ga dopolnjuje s tem, ko primeroma določa, da so ''iz poplačila med drugim izključene tudi stare devizne vloge, ki so jih varčevalci ... v skladu s predpisi BiH prenesli na posebne račune za namen uporabe v postopku privatizacije''. Po izvedenem prenosu na JPR je upniško - dolžniško razmerje med bivšim varčevalcem in Banko za preneseni del deviznih sredstev prenehalo. Ravnanje nekdanjih upnikov pri prenosu sredstev z računa Banke pri tem ni bistveno, saj je razlog za prenos deviznih vlog nastal izven sfere Banke. Kot je sodišče že pojasnilo, Republika Slovenija odgovarja za obveznosti, ki jih ima Banka do varčevalcev, ker je bila njena lastnica in je v tej vlogi (lahko) prenesla njeno premoženje na novo banko. Če pa Banka do varčevalca nima več dolga, ker je do prenehanja dolžniško-upniškega razmerja prišlo na podlagi predpisa FBiH, Republika Slovenija za neobstoječ dolg Banke do varčevalca, ki je posledica predpisa druge države, ne more odgovarjati. Tožena stranka je zato ravnala pravilno, ko v izpodbijanem aktu ni ugotavljala volje oziroma ravnanja tožeče stranke pri prenosu sredstev na JPR. Za pravilno rešitev spora je pomembno zgolj dejstvo, ali je imel varčevalec v času vložitve zahtevka sredstva na deviznem računu (hranilni knjižici) Banke. Za odločitev v tej zadevi je tudi povsem nepomembno, ali je tožnik prenesena sredstva na JPR v privatizaciji uspel unovčiti ali ne. Zadeva Fabian proti Madžarski pred ESČP, na katero se sklicuje tožeča stranka pa ni primerljiva z obravnavano zadevo, saj je v navedeni zadevi šlo za vprašanje pravic iz pokojninskega zavarovanja.