ZNNZGZ – Zakon o nacionalizaciji najemnih...

890.

U K A Z
O RAZGLASITVI ZAKONA O NACIONALIZACIJI NAJEMNIH ZGRADB IN GRADBENIH ZEMLJIŠČ

Na podlagi 2. točke 71. člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve Federativne ljudske republike Jugoslavije in o zveznih organih oblasti se razglaša zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč, ki ga je sprejela Zvezna ljudska skupščina na seji Zveznega zbora dne 26. decembra 1958 in na seji Zbora proizvajalcev dne 26. decembra 1958.

PR št. 21.
Beograd, 28. decembra 1958.

Za predsednika republike podpredsednik Zveznega izvršnega sveta: Edvard Kardelj s. r.
Predsednik Zvezne ljudske skupščine: Petar Stambolić s. r.

Z A K O N
O NACIONALIZACIJI NAJEMNIH ZGRADB IN GRADBENIH ZEMLJIŠČ

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Najemne stanovanjske hiše in najemne poslovne zgradbe se nacionalizirajo in postanejo družbena lastnina.

V mestih in naseljih mestnega značaja se nacionalizirajo in postanejo družbena lastnina tudi gradbena zemljišča.

2. člen

Državljani lahko v Jugoslaviji pridobivajo in imajo v lasti:

-

družinsko stanovanjsko hišo, t. j. hišo z dvema stanovanjema ali s tremi manjšimi stanovanji ali

-

največ dve stanovanji kot posamezna dela zgradbe ali

-

dve družinski stanovanjski hiši z največ dvema stanovanjema in tretjim manjšim stanovanjem ali

-

eno družinsko stanovanjsko hišo in eno stanovanje kot posamezen del zgradbe.

3. člen

Civilnopravne osebe, družbene organizacije in druga društva državljanov smejo v Jugoslaviji pridobivati in imeti v lasti samo poslovne zgradbe in poslovne prostore, ki so namenjeni izključno le njihovi dovoljeni dejavnosti.

4. člen

Če ima ali če pridobi kakšen državljan, civilnopravna oseba, družbena organizacija ali kakšno drugo društvo državljanov več zgradb in posameznih delov zgradb, kot jih sme imeti po določbah tega zakona v lasti, postane ta presežek družbena lastnina.

5. člen

Državljan, ki se ukvarja z obrtno ali kakšno drugo dovoljeno zasebno dejavnostjo, sme pridobiti in imeti v lasti poslovno zgradbo ali poslovni prostor, ki po svoji zmogljivosti ustreza njegovi dejavnosti.

Taka poslovna zgradba oziroma tak poslovni prostor se ne všteva v število zgradb in posameznih delov zgradb, ki jih smejo imeti državljani v lasti po 2. členu tega zakona.

6. člen

Zgradbe, posamezni deli zgradb in zemljišča, ki po tem zakonu niso nacionalizirana, so v prostem prometu in se lahko dedujejo.

7. člen

Za nacionalizirano zgradbo, posamezen del zgradbe in gradbeno zemljišče dobi prejšnji lastnik odškodnino po določbah tega zakona.

Prejšnjemu lastnika nacionalizirane zgradbe, ki ni pravna oseba, ostane lastninska pravica na enem stanovanju.

8. člen

Zgradbe, deli zgradb in gradbena zemljišča, ki so nacionalizirani s tem zakonom, postanejo družbena lastnina z dnem, ko začne veljati ta zakon.

Z odločbo pristojnega organa, izdano v postopku, ki ga predpisujejo ta zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi, se ugotovi, kateri objekti so nacionalizirani s tem zakonom.

9. člen

Za prejšnjega lastnika zgradbe, dela zgradbe ali gradbenega zemljišča, ki so s tem zakonom nacionalizirani, se šteje v smislu tega zakona tisti, ki je bil po veljavnih predpisih njihov lastnik na dan, ko je začel veljati ta zakon.

10. člen

Določbe tega zakona ne veljajo za zgradbe in posamezne dele zgradb tujih držav in mednarodnih organizacij, ki jih uporabljajo tuja diplomatska in konzularna predstavništva ali organizacije za svoje potrebe in za stanovanja svojega osebja, če je tako določeno z mednarodnim sporazumom.

11. člen

Določbe tega zakona ne veljajo za zgradbe in prostore, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost, kot so cerkve, hrami, kapele in molilnice, manastiri, samostani, semenišča in verske šole, in tudi ne za zgradbe, ki se uporabljajo kot župnišča ali kot škofijski, patriaršijski in drugi podobni dvorci.

II. PREDMET NACIONALIZACIJE

1. Stanovanjske hiše in posamezni deli stanovanjskih hiš

12. člen

Z dnem, ko začne veljati ta zakon, se nacionalizirajo:

1.

najemne stanovanjske hiše, t. j. hiše v državljanski lastnini z več kot dvema stanovanjema ali z več kot tremi majhnimi stanovanji;

2.

vse stanovanjske hiše in stanovanja kot posamezni deli hiš, ki so lastnina civilnopravnih oseb, družbenih organizacij in drugih društev državljanov;

3.

poslovni prostori, ki so last civilnopravnih oseb, družbenih organizacij in drugih društev državljanov, če jih ne uporabljajo za svojo dovoljeno dejavnost (3. člen);

4.

presežek nad dve stanovanji, ki je last posameznega državljana;

5.

poslovni prostori v stanovanjski hiši, ki je last državljana.

13. člen

Izjemoma lahko ostane last državljana stanovanjska hiša, ki ima poleg dveh stanovanj oziroma treh manjših stanovanj še eno stransko stanovanje, ki pomeni po svojem namenu ali po svoji strukturi, položaju v hiši ali po udobnosti stranski del hiše.

Prav tako lahko ostane last državljana tudi stanovanjska hiša, ki ima poleg enega stanovanja ali dveh manjših stanovanj poslovne prostore, ki ne merijo več kot 70 kvadratnih metrov.

14. člen

Izjemoma ostane last državljana tudi poslovni prostor v stanovanjski hiši, če služi lastniku v smislu 5. člena tega zakona za njegovo dovoljeno dejavnost.

Poslovni prostor, ki ostane po prejšnjem odstavku lastnikova last, se ne všteva v število zgradb in delov zgradb, ki je določeno v 2. členu tega zakona.

Tega poslovnega prostora lastnik ne more odtujiti, pač pa ga lahko podedujejo njegovi zakoniti dediči, če v smislu 5. člena tega zakona služi njihovi dovoljeni dejavnosti.

Ko neha tak poslovni prostor služiti poslovni dejavnosti lastnika oziroma njegovih zakonitih dedičev, postane družbena lastnina.

15. člen

Če je kdo, ki ni bil lastnik hiše, na podlagi odločbe pristojnega organa, izdane po veljavnih predpisih o nadzidavah, nadzidal stanovanjsko hišo v državljanski lastnini, ostanejo last lastnika nadzidane hiše posamezni deli te hiše, ki po tem zakonu ne bi bila nacionalizirana, če ne bi bila nadzidana, pač pa je bila nacionalizirana zaradi nadzidave.

Določba prejšnjega odstavka se uporablja ne glede na to, ali je bila hiša nadzidana, preden je začel veljati ta zakon, ali pozneje.

16. člen

Ne nacionalizira se in ne všteje v število zgradb in posameznih delov zgradb iz 2. člena tega zakona zgradba, ki jo glede na njeno velikost in namen lastnik uporablja samo za počitek ali oddih in jo on sam ali kakšen član njegove družine v sezoni ali od časa do časa uporablja v ta namen, ne glede na to, ali je ta zgradba v kraju, v katerem lastnik stalno živi, ali pa v kakšnem drugem kraju.

Občinski ljudski odbor predpiše z odlokom, sprejetim na sejah obeh zborov, katere zgradbe veljajo za zgradbe, ki po svoji velikosti in namenu lahko služijo za počitek ali oddih v smislu prejšnjega odstavka.

17. člen

V nacionalizirani hiši ostane last prejšnjega lastnika, ki ni pravna oseba, na njegovo zahtevo in po njegovi izbiri eno od stanovanj ali pa dve stanovanji, če nimata skupaj več kot štiri sobe, ne računajoč stranske prostore.

18. člen

Če je lastnina na hiši razdeljena na idealne dele, ostane last prejšnjega solastnika, ki ni pravna oseba, eno od stanovanj v nacionalizirani hiši, ali pa dve stanovanji, ki nimata skupaj več kot štiri sobe, ne računajoč stranske prostore, če vrednost njegovega idealnega dela približno ustreza vrednosti tega stanovanja oziroma teh dveh stanovanj.

Če se prejšnji solastniki ne morejo sporazumeti o tem, katera stanovanja naj ostanejo last posameznih solastnikov, odloči o stvari na zahtevo katerega od njih komisija za nacionalizacijo pri občinskem ljudskem odboru.

Pri odločanju po prejšnjem odstavku upošteva komisija velikost idealnih delov posameznih prejšnjih solastnikov.

Če so se idealni solastniki pogodili, da bodo uporabljali posamezne dele hiše kot lastniki, se taka pogodba upošteva.

Če noben solastnik nima tolikšnega idealnega dela, da bi ustrezal vrednosti enega stanovanja v nacionalizirani hiši, ostane last solastnikov eno stanovanje ali dve stanovanji, ki nimata skupaj več kot štiri sobe, ne računajoč stranske prostore, kakor si izberejo in kakor se sporazumejo.

19. člen

Če prejšnji lastnik ne stanuje v hiši, ki je nacionalizirana, temveč v kakšni drugi hiši, ki je družbena lastnina, dobi na svojo zahtevo namesto stanovanja v hiši, ki je nacionalizirana, v last stanovanje, ki ga uporablja v tej drugi hiši, če vrednost tega stanovanja ne presega več kot za 20% vrednost stanovanja, ki bi moralo ostati njegova last v nacionalizirani hiši.

20. člen

Če je kdo hkrati lastnik več stanovanjskih hiš, posameznih delov stanovanjskih hiš in idealnih delov stanovanjskih hiš ali je večkratni lastnik le nekaterih nepremičnin teh vrst, ostane po izbiri njegova last toliko hiš in posameznih delov hiš, kolikor jih more imeli v lasti po tem zakonu (2. člen), ostanek hiš in posameznih delov hiš pa je nacionaliziran.

Pri tem ostanejo lastnikova last predvsem hiše, ki se po tem zakonu ne nacionalizirajo, ali kot posamezen del hiše stanovanje, v katerem stanuje.

21. člen

Ko se določajo hiše in posamezni deli hiš, ki ostanejo po prejšnjem členu lastnikova last, se upoštevajo idealni deli le tedaj, če njihova vrednost približno ustreza vrednosti hiše ali posameznega dela hiše.

Če se lastniki idealnih delov ne morejo sporazumeti o tem, katere hiše oziroma katera stanovanja naj ostanejo last posameznih lastnikov, odloči o stvari na zahtevo katerega od njih komisija za nacionalizacijo pri občinskem ljudskem odboru.

22. člen

Lastnina, ki jo pridobi po tem zakonu prejšnji lastnik nacionalizirane hiše na stanovanju kot posameznem delu hiše, ne vpliva na pravice tistih, ki imajo pravico uživati to stanovanje (stanovanjska pravica).

23. člen

Pravni osebi ostane na njeno zahtevo v lasti poslovni prostor, ki ga je v nacionalizirani zgradbi uporabljala zase na dan, ko je začel veljati ta zakon.

24. člen

Če bi imel državljan, civilnopravna oseba, družbena organizacija ali kakšno drugo društvo državljanov podedovati zgradbo ali del zgradbe, ima tak dedič pravico izbrati v mejah, ki jih določa ta zakon (2. člen), izmed svojih in podedovanih zgradb ter delov zgradb tiste, ki jih namerava obdržati.

Če dedič ne izbere zgradb oziroma delov zgradb po prejšnjem odstavku v roku, ki mu ga določi za finance pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora, določi ta organ z odločbo, katere zgradbe oziroma kateri deli zgradb ostanejo dedičeva last v mejah, ki jih določa ta zakon.

Dokler dedič ne izbere ali dokler ni izdana pravnomočna odločba po prejšnjem odstavku, niso dovoljeni vpisi v zemljiške knjige na podlagi sodnega sklepa o dedovanju glede podedovanih zgradb in delov zgradb in tudi ni mogoče določiti za te zgradbe in dele zgradb davka od dediščine.

Zgradba ali del zgradbe, ki po prejšnjih odstavkih ne ostane dedičeva last, postane družbena lastnina.

Za tako zgradbo ali del zgradbe dobi dedič odškodnino po tem zakonu, če ni z mednarodno pogodbo, sklenjeno z državo, katere državljan je dedič, drugače določeno.

25. člen

Zgradba ali del zgradbe, ki jo pridobi državljan, civilnopravna oseba, družbena organizacija ali kakšno drugo društvo državljanov na kakšni drugi podlagi, ne pa z dedovanjem, postane družbena lastnina, če bi ta zgradba ali del zgradbe skupaj z zgradbo ali delom zgradbe, ki jo pridobitelj že ima v lasti, presegali število zgradb oziroma delov zgradb, ki ga je po tem zakonu mogoče imeti v lasti (2. in 3. člen).

V primeru iz prejšnjega odstavka pridobitelj nima pravice do odškodnine za zgradbo ali del zgradbe, ki postane družbena lastnina.

26. člen

Za stanovanje se šteje skupina prostorov, ki so praviloma gradbena celota in imajo poseben glavni vhod, namenjenih za to, da jih uporablja za stanovanje posamezen uživalec.

Če hiša ni gradbeno razdeljena na stanovanja ali če imajo stanovanja v hiši izredno veliko sob, odloči komisija za nacionalizacijo pri občinskem ljudskem odboru, da bi mogla določiti, ali hiša izpolnjuje pogoje za nacionalizacijo, kateri prostori tvorijo posamezna stanovanja, upoštevajoč pri tem njihovo velikost in namen.

Z majhnim stanovanjem je mišljeno stanovanje dveh sob s stranskimi prostori.

27. člen

Pri določanju, ali je stanovanjska hiša nacionalizirana s tem zakonom, se šteje vsakih začetih 70 kvadratnih metrov poslovnega prostora za eno stanovanje.

Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (ZNNZ)

Časovnica