TFL Vsebine / Pravna mnenja

PREVOD:
O pravici upnika do obresti pri terjatvah iz dolžniško-upniškega
razmerja, ki so zavarovane z avaliranimi lastnimi menicami.
I. Upnik in dolžnik se lahko dogovorita v okviru 6. čl. zakona o
zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev, kdaj terjatev
iz dolžniško-upniškega razmerja zapade v plačilo; če takšnega
dogovora ni, pa takšna terjatev zapade v plačilo v 15 dneh od
nastanka dolžniško-upniškega razmerja. Na zapadlost terjatve v
plačilo iz dolžniško-upniškega razmerja torej ne vpliva samo po sebi
niti izdajanje avalirane lastne menice kot instrumenta za zavarovanje
plačil niti rok njene zapadlosti.
Zato pri terjatvi iz dolžniško-upniškega razmerja, ki je zavarovana z
avalirano lastno menico, upniku pripadajo:
1) če ni posebnega dogovora o njeni zapadlosti, zamudne obresti za
čas od poteka 15-dnevnega roka od nastanka dolžniško-upniškega
razmerja do dneva izplačila;
2) če pa se upnik in dolžnik dogovorita, da se plačilo opravi po
zapadlosti avalirane lastne menice, je treba šteti, da je bilo
dogovorjeno plačilo te terjatve po zapadlosti menice;
a) v takšnem primeru dolžnik ni v zamudi s plačilom dolga do
zapadlosti menice in za ta čas upniku ne pripadajo zamudne obresti,
temveč samo morebitne pogodbene obresti za čas od poteka 15-dnevnega
roka od nastanka dolžniško-upniškega razmerja pa do dneva zapadlosti
menice, če se je z dolžnikom dogovoril o takšnih obrestih;
b) posledice zamude nastanejo šele v primeru, če se menica ne bi
mogla vnovčiti niti na računu trasanta niti na računu avalista, ki se
vodita pri SDK. V takšnem primeru pripadajo upniku zamudne obresti od
neplačane terjatve iz dolžniško-upniškega razmerja - od dneva
zapadlosti menice in nadalje do njenega izplačila.
II. V avalirani lastni menici se zamudne ali pogodbene obresti lahko
upoštevajo samo, če so sestavni del menične vsote.
III. Plačilo zamudnih in pogodbenih obresti, ki niso vključene v
menično vsoto v avalirani lastni menici, se lahko zahteva samo z
navadno tožbo na podlagi temeljnega pravnega razmerja.
ORIGINAL:
Pravo poverioca na kamate kod potraživanja iz dužničko-poverilačkov
odnosa, koja su obezbedjena avaliranim sopstvenim menicama.
I. Poverilac i dužnik mogu da se dogovore, u okviru čl. 6. zakona o
obezbedjivanju plaćanja izmedju korisnika društvenih sredstava, kada
potraživanje iz dužničko-poverilačkov odnosa dospeva za plaćanje, a
ako takvog dogovora nema, ovakvo potraživanje dospeva za plaćanje u
roku od 15 dana od nastanka dužničko-poverilačkog odnosa. Prema tome,
na dospelost za naplatu potraživanja iz dužničko-poverilačkog odnosa
ne utiču, sami po sebi, ni izdavanje avalirane sopstvene menice kao
instrumenta obezbedjenja plaćanja, ni rok njene dospelosti.
Zato, kod potraživanja iz dužničko-poverilačkog odnosa koje je
obezbedjeno avaliranom sopstvenom menicom, poveriocu pripadaju
1) ako nema posebnog dogovora o njenoj dospelosti zatezne kamate za
vreme od isteka roka od 15 dana od nastanka dužničko-poverilačkog
odnosa do dana isplate;
2) a ako se poverilac i dužnik dogovore da se plaćanje izvrši po
dospelosti avalirane sopstvene menice, ima se smatrati da je
dogovoreno plaćanje ovog potraživanja po dospelosti menice;
a) u takvom slučaju, dužnik nije u docnji sa plaćanjem duga do
dospelosti menice, te za to vreme poveriocu ne pripadaju zatezne
kamate, već samo eventualne ugovorne kamate za vreme od isteka roka
od 15 dana od nastanka dužničko-povreilačkog odnosa pa do dana
dospelosti menice, ako je sa dužnikom ugovorio takve kamate;
b) posledice docnje nastaju tek u slučaju ako se menica ne bi mogla
unovčiti ni na računu trasanta ni na računu avaliste, koji se vode
kod SDK. U takvom slučaju, poveriocu pripadaju zatezne kamate na
neplaćeno potraživanje iz du-ničko-poverilačkog odnosa - od dana
odspelosti menice pa nadalje, do njene isplate.
II. U avaliranoj sopstvenoj menici zatezna ili ugovorna kamata može
se uzeti u obzir samo ako čini sastavni deo menične svote.
III. Plaćanje zateznih i ugovornih kamata koje nisu uključene u
meničnu svotu u avaliranoj sopstvenoj menici, može se zahtevati samo
običnom tužbom na osnovu osnovnog pravnog odnosa.