TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi, sklep se tistem delu IV. točke izreka, ki se nanaša na stroške odgovora upnika na ugovor tretjega, t.j. na znesek 223,99 EUR, spremeni tako, da se odločitev o stroških postopka o ugovoru tretjega pridrži do končne odločbe v pravdi na nedopustnost izvršbe, oziroma, če tretji tožbe ne bo vložil, do izteka roka z vložitev tožbe na nedopustnost izvršbe, v III. in tistem delu IV. točke izreka, ki se nanaša na stroške odgovora na upnika na predlog tretjega za odlog izvršbe, t.j. na znesek 167,99 EUR, pa se sklep razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

V preostalem se pritožba zavrne in se sklep v I. in II. točki izreka potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za nov sklep.

Ker mora sodišče v skladu z izrecno zakonsko določbo ugovor tretjega, če upnik v danem roku izjavi, da mu nasprotuje, zavrniti, tretji takšne odločitve ne more preprečiti z nobeno nasprotno izjavo. Glede na zakonsko dikcijo, po kateri zadostuje izjava upnika o nasprotovanju ugovoru, tudi ni potrebno, da je upnikovo nasprotovanje substancirano oziroma, kot uveljavlja tretji, utemeljeno. Tretji tako na podlagi vročitve odgovora na njegov ugovor oziroma z izjavo na tak odgovor v ničemer ne bi mogel vplivati na odločitev sodišča prve stopnje. Pravica do vročitve oziroma izjave v postopku pa ni sama sebi namen, temveč je namen te pravice prav v (vsaj teoretični, potencialni) možnosti vpliva nasprotne stranke na odločitev sodišča, ki je v tem primeru torej ni in ne more biti. Kolikor tretji ne verjame, da je upnik njegovemu ugovoru nasprotoval oziroma, da je sodišče prve stopnje upnikov odgovor v tem delu pravilno povzelo, pa bi omenjeno kot udeleženec postopka lahko kadarkoli preveril z vpogledom v spis.

Tretji je svojo pravico, ki naj bi preprečevala izvršbo, izkazoval s predložitvijo najemne pogodbe, ki naj bi jo sam, kot fizična oseba sklenil z upnikom, ter naj bi tretji tako imel od dolžnika neodvisno pravico do uporabe prostorov, ki jih zaseda. Tem trditvam pa je upnik nasprotoval s številnimi trdtivami v zvezi s tem, da je najemna pogodba predrugačena oziroma da ni pristna, čemur je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu sledilo in na podlagi tako ugotovljenih dejstev ocenilo, da pravica tretjega ni verjetno izkazana, ne da bi tretjemu poprej omogočilo, da se o s strani upnika podanih dejstvih in dokazih izjavi že v postopku na prvi stopnji.