TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep:

- v V. točki izreka razveljavi,

- v prvem odstavku VI. točke izreka spremeni tako, da se pravilno glasi:

"Zapadle, a še neplačane zneske preživnin:

- 60,11 EUR za december 2021,

- po 270 EUR mesečno za obdobje od januarja 2022 do vključno junija 2022,

- po 300 EUR mesečno za obdobje od julija 2022 do vključno avgusta 2022,

- po 370 EUR mesečno za obdobje od septembra 2022 do vključno decembra 2022,

- po 150 EUR mesečno za obdobje od januarja 2023 do vključno februarja 2023,

- po 185 EUR mesečno za obdobje od marca 2023 do vključno avgusta 2023,

- po 215 EUR mesečno za obdobje od septembra 2023 dalje,

vse skupaj s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi,

mora nasprotni udeleženec plačati v roku 15 dni od pravnomočnosti sklepa".

II. V ostalem se pritožba zavrne in se sklep v I. točki, IV. točki, drugem odstavku VI. točke, VII. točki in VIII. točki izreka potrdi.

III. Predlagateljica krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Zmotno je pritožbeno stališče, da sodna praksa, izoblikovana na podlagi DZ, pri odločanju, kateremu od staršev bo otrok zaupan v varstvo in vzgojo, izpostavlja, da mora sodišče ugotoviti, kateri starš ima boljše pogoje za izvrševanje varstva in vzgojo otroka, torej, kateri je bolj primeren za izvajanje pravnih in dejanskih vidikov varstva in vzgoje. Izhajajoč iz stališča, da imajo starši v enaki meri tako pravico kot dolžnost svoje otroke vzdrževati, izobraževati in vzgajati, je potrebno vedno prvenstveno presojati, ali je mogoča dodelitev otroka v skupno varstvo in vzgojo z uravnoteženimi pravicami in dolžnostmi obeh staršev. Ta pravica in dolžnost se staršem lahko odvzame ali omeji samo iz razlogov, ki jih zaradi varovanja otrokovih koristi določa zakon. V skladu s sedaj veljavno ureditvijo je mejnik, ko skupno starševstvo ni možno, ogrožanje otroka. Šele če bi se ugotovilo, da na primer drugi starš otroka zanemarja ali zlorablja ali če bi med staršema obstajala zelo visoka stopnja konflikta, ki bi otroka ogrožala, lahko sodišče zavrne možnost, da bi varstvo in vzgojo starša izvajala skupno.

Kot otrokova potreba se upošteva skupni strošek njegovega bivanja pri obeh starših, ki morata ta strošek pokriti v enakih delih. Realno pa ta strošek v višjem znesku primarno krije predlagateljica, saj je strošek bivanja pri njej višji iz objektivnih razlogov (lokacija stanovanja in dejstvo, da si predlagateljica teh stroškov ne deli še s kom tretjim), zato mora za izenačitev bremena ustrezen del stroška bivanja pri predlagateljici pokriti tudi nasprotni udeleženec.