TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se deloma ugodi in se izpodbijana sodba v I. in II. točki izreka spremeni tako, da se:

v I. točki zavrne tožbeni zahtevek:

„Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni plačati 17.173,28 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 3. 2011 do plačila.“

II. točka izreka pravilno glasi:

„Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v višini 4.335,87 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti.“

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se izpodbijana sodba v nespremenjenem delu I. točke izreka potrdi.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka z odgovorom na pritožbo v znesku 610,54 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe.

Merila za prisojo civilne kazni v četrtem odstavku 168. člena so odprta in niso taksativno našteta, ker mora sodišča prve stopnje pri odločanju o zahtevku za plačilo civilne kazni in njeni odmeri upoštevati zlasti stopnjo krivde kršilca, velikost dogovorjenega ali običajnega honorarja ali nadomestila ter preventivni namen civilne kazni. Pri merilih za prisojo civilne kazni upošteva vse navedeno in še številna druga. Ravno zato je civilna kazen določena v razponu, da omogoča sodišču, da lahko v vsakem posamičnem primeru presodi vpliv vseh konkretnih okoliščin, ki jih upošteva pri odmeri višine civilne kazni.

Določitev zgornje meje civilne kazni je namenjeno skrajnemu kršenju avtorskih pravic. Namerno ravnanje tožene stranke samo po sebi še ne pomeni, da je treba določiti najvišjo zakonsko dopustno civilno kazen.