TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Prvi, sedmi in osmi odstavek 20. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 111/13, 90/14 in 91/15) niso v neskladju z Ustavo.

Javna objava podatkov o posameznih davčnih neplačnikih, ki so fizične osebe, ki ne opravljajo dejavnosti (osebno ime, datum rojstva, prebivališče in višina zapadle neplačane davčne obveznosti), pomeni obdelavo osebnih podatkov teh posameznikov in s tem po ustaljeni ustavnosodni presoji poseg v ustavno pravico do varstva osebnih podatkov iz 38. člena Ustave.   Zakonodajalec je z javno objavo davčnih neplačnikov zasledoval cilje na več ravneh. Na mikroravni je želel spodbuditi prostovoljno, pravilno in pravočasno plačilo davčnih obveznosti in hkrati omogočiti javnosti vpogled, koliko in kateri posamezniki dolgujejo javni blagajni. Na makroravni pa objava skupnega davčnega dolga služi kot sredstvo za izboljšanje preglednosti na področju izterjave davčnih obveznosti. To so ustavno dopustni cilji.   Na področju javnih financ ima zakonodajalec široko polje proste presoje ne le glede predmeta obdavčitve, temveč tudi glede ukrepov, ki zagotavljajo učinkovit davčni sistem. Ni naloga Ustavnega sodišča presojati, ali bi zakonodajalec z drugimi ukrepi lahko učinkoviteje dosegel cilj. Pri presoji primernosti ukrepa Ustavno sodišče ocenjuje le, ali je zakonodajalec izbral tisto sredstvo, ki očitno ne more doseči cilja, hkrati pa posega v človekove pravice. Grožnja objave davčnih neplačnikov je primeren ukrep, ki lahko davčne zavezance spodbudi k poravnavi davčnih obveznosti. Pravica javnosti, da ima vpogled, koliko dolguje posameznik oziroma posamezniki, je glede na pomen davkov in pravico javnosti, da je seznanjena z davčnim dolgom, vrednota sama na sebi in ni sredstvo za dosego drugega cilja.   Predmet varstva osebnih podatkov ni varovanje ugleda posameznika v javnosti, ampak omogočiti posamezniku, da je v izhodišču on tisti, ki odloča, koliko podatkov o sebi bo razkril in komu. Zato je temeljno načelo varstva osebnih podatkov načelo sorazmernosti, po katerem se lahko obdelujejo le tisti osebni podatki, ki so primerni za dosego namena in niso (količinsko) pretirani glede na namen obdelave. Zato zahteva po nadaljnji razčlenitvi osebnih podatkov v zvezi z nastankom davčnega dolga, na podlagi katerega bi si javnost o posamezniku morda lahko ustvarila drugačen vtis, ne pomeni manjšega posega v informacijsko zasebnost, temveč prav nasprotno.   Cilj učinkovitega davčnega sistema in pravica javnosti, da ima možnost enostavno preveriti, kdo ne prispeva svojega deleža v skupno blagajno, pretehtata nad težo posega v pravico do varstva osebnih podatkov s poimensko objavo podatkov o davčnih dolžnikih. Podatek o dejstvu, da je posameznik davčni dolžnik, ne more uživati močne zaščite. Ne razkriva podrobnosti zasebnega življenja, za katere bi posameznik lahko upravičeno pričakoval, da bodo ostale skrite pred očmi javnosti.    Zahteva po pravnomočno ugotovljenem davčnemu dolgu, kot predpogoju za javno objavo, v sistemu nesuspenzivnih pravnih sredstev ne vpliva na ravnovesje med tekmujočimi interesi. Davčni dolg je treba poravnati ne glede na vložena pravna sredstva. Davčni zavezanec lahko grožnjo objave enostavno odvrne od sebe tako, da davčni dolg poravnava ali da zaprosi pod določenimi pogoji za odlog, odpis ali obročno odplačevanje.   Obdelava osebnih podatkov tako, da so objavljeni na svetovnem spletu, ne pomeni izgube informacijske zasebnosti. Obstoječa ureditev omogoča posamezniku, da doseže umik nepravilnega, netočnega oziroma neažurnega osebnega podatka ali da zahteva izbris, če je podatek objavljen brez pravne podlage. V skladu in s pogoji, ki jih je postavilo Sodišče Evropske unije v zadevi Google Spain, C-131/12, lahko posameznik od ponudnika spletnih iskalnikov doseže tudi izbris hiperpovezave do spletne strani, ki vsebuje (neažurni) podatek. V dobi svetovnega spleta imajo spletni iskalniki ključno vlogo pri varstvu informacijske zasebnosti posameznika, ker omogočajo na lahek način izdelati bolj ali manj podrobne profile poljubnega posameznika. Zato možnost posameznika, da doseže izbris povezave med svojim imenom in zadevnim podatkov, objavljenim na svetovnem spletu, pomembno zmanjša invazivnost posega v informacijsko zasebnost.