TFL Vsebine / TFLGlasnik

Od 1. januarja 2021 dalje se vse pravno relevantne oblike komuniciranja med udeleženci postopkov pravnega varstva v postopkih oddaje javnih naročil (vlaganje dokumentov in vročanje) v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku odvijajo preko portala e-Revizija.[1] Portal eRevizija [2] je spletni informacijski portal Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: DKOM), ki ga upravlja Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije, d.o.o., uporablja pa se za elektronsko izmenjavo informacij in dokumentov v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku ter za zagotavljanje informacij o poteku predrevizijskega, revizijskega in pritožbenega postopka na portalu javnih naročil.[3] Vsakršno sporočanje, obveščanje, vročanje in izmenjava informacij in dokumentov med naročnikom, vlagateljem, DKOM, izbranim ponudnikom in zagovornikom javnega interesa, se izvede z objavo informacije ali dokumenta na portalu eRevizija, razen če ne zakon določa drugače.[4]

Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja [5] (v nadaljevanju: ZPVPJN) izrecno predpisuje, da se preko portala e-Revizija vlagajo tudi zahteve za pravno varstvo v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku (zahtevki za revizijo in pritožbe). Tako je v prvem odstavku 24. člena ZPVPJN (Vložitev zahtevka za revizijo) in drugem odstavku 51. člena (Vložitev pritožbe) zapisano, da je treba zahtevek za revizijo v (pred)revizijskem postopku oziroma pritožbo v postopku s pritožbo vložiti preko portala eRevizija. Pravnih posledic napačne vložitve zahteve za pravno varstvo ZPVPJN neposredno ne določa, zato jih je treba poiskati z uporabo drugih določb zakona.

Naravo in pomen pravilne vložitve pravnega sredstva je DKOM pojasnila v svoji odločitvi štev. 018-070/2021 z dne 18. 5. 2021,[6] s katero je zavrnila pritožbo zoper odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo iz razloga, ker ta ni bil vložen preko portala eRevizija. V obrazložitvi navedene odločitve je DKOM razložila, da je treba zakonsko predpisan način vložitve zahtevka za revizijo obravnavati kot eno izmed procesnih predpostavk, ki mora biti izpolnjena za to, da se lahko dopusti vsebinska presoja zahteve za pravno varstvo ter izda meritorna odločitev o utemeljenosti zahtevka.

Odločitev v zadevi 018-070/2021 je bila izdana v postopku s pritožbo, vloženo zoper odločitev javnega naročnika o tem, da zavrže zahtevek za revizijo, ki ga je vlagatelj namesto preko portala eRevizija vložil priporočeno po pošti. Zoper takšno odločitev naročnika je vlagatelj zahtevka za revizijo (prav tako priporočeno po pošti) vložil pritožbo na DKOM. V pritožbi je navajal, da zahtevka za revizijo ni mogel oddati po elektronski poti zaradi nedelovanja »tipke za revizijo« na portalu eNaročanje.[7]

DKOM je po preučitvi pritožbe in predložene dokumentacije ugotovila, da pritožba ni utemeljena, zato jo je zavrnila. V obrazložitvi svoje odločitve je DKOM opozorila, da mora skladno s 26. členom ZPVPJN naročnik po prejemu zahtevka za revizijo opraviti predhodni preizkus z namenom ugotovitve, ali so izpolnjene vse procesne predpostavke za sprejem vloge v vsebinsko obravnavo. Pri tem je DKOM navedla, da »[Č]eprav prvi odstavek 26. člena ZPVPJN načina vložitve zahtevka za revizijo izrecno ne določa kot enega izmed procesnih pogojev, ki ga naročnik preveri v okviru predhodnega preizkusa zahtevka za revizijo, pa je takšen preizkus del preizkusa procesne predpostavke, ki se nanaša na pravočasnost zahtevka za revizijo. Za pravočasnost zahtevka za revizijo namreč ne zadošča, da je ta vložen na kakršenkoli način, pač pa mora biti v zahtevanem roku vložen na ustrezen, predpisan način.«

Glede načina vložitve zahtevka za revizijo je DKOM spomnila, da je bilo mogoče do 30. septembra 2019, ko je bil vzpostavljen portal eRevizija, zahtevek za revizijo vložiti pisno neposredno pri naročniku (po pošti priporočeno, priporočeno s povratnico ali z elektronskimi sredstvi), pri čemer je v obdobju od 30. septembra 2019 do 1. januarja 2021 (tj. od dne vzpostavitve portala eRevizija do dne njegove obvezne uporabe) vlagatelj lahko sam izbral ustrezen način vložitve svoje vloge. Omenjeno obdobje se je zaključilo s 1. januarjem 2021, ko je postala uporaba portala eRevizija obvezna. S tem dnem je skladno s 24. členom ZPVPJN vlaganje pravnih sredstev preko portala eRevizija predpisano kot obvezno, razen v primeru izjem, ki so izrecno opredeljene v ZPVPJN. Izjemi sta navedeni v šestem in sedmem odstavku 13.a člena ZPVPJN. Gre za dve vrsti okoliščin. Prvi primer je obdobje, ko pred iztekom posameznega roka portal eRevizija ne deluje zaradi tehničnih težav (v tem obdobju se lahko informacije ali dokumenti vložijo pisno neposredno pri naslovniku ali pošljejo po pošti priporočeno s povratnico najpozneje do konca naslednjega delovnega dne po izteku zadevnega roka). Drugi primer so okoliščine, v katerih je treba zagotoviti zaščito posebno občutljivih informacij, ki so povezane z obrambnim ali varnostnim interesom (v takšnem primeru se za izmenjavo informacij in dokumentov, vključno z zahtevkom za revizijo in pritožbo, ne uporablja portal eRevizija, temveč se vloge vročijo neposredno na naslovnikovem naslovu ali pošljejo priporočeno po pošti). DKOM je pri tem opozorila, da »[V] prvem primeru se zaradi tehničnih težav portala eRevizija pred iztekom posameznega roka (ki tudi podaljšajo rok za vložitev zahtevka za revizijo) zahtevek za revizijo ne vloži prek portala eRevizija, ampak se ta vloži neposredno na naslovnikovem (tj. naročnikovem) naslovu ali priporočeno po pošti – gre za »začasno ureditev«, saj mora vlagatelj, po ponovni vzpostavitvi delovanja portala eRevizija, zahtevek za revizijo posredovati tudi prek tega portala, kjer se postopek nadaljuje. V drugem primeru, ko se zahtevek za revizijo ne vloži prek portala eRevizija, ampak se vloži neposredno na naročnikovem naslovu ali priporočeno po pošti, gre za varovanje posebno občutljivih informacij, o čemer naročnik vnaprej seznani ponudnike.« V konkretni zadevi DKOM ni mogla ugotoviti, da obstaja katera od okoliščin, ki bi upravičevale vložitev zahtevka za revizijo priporočeno po pošti. Zato je sklenila, da naročnik s tem, ko je zahtevek za revizijo zavrgel, ni ravnal v nasprotju z zakonom ter je pritožbo zoper odločitev o zavrženju zavrnila kot neutemeljeno. [8]

V obrazložitvi svoje odločitve je DKOM posebej opozorila tudi na pomen zadostne skrbnosti pri ravnanju strank. Zapisala je, da sta portala eRevizija in eNaročanje dva ločena portala, ki sta sicer medsebojno povezana na način, da portal eNaročanje prek »tipke za revizijo« omogoča dostop (preusmeritev) na spletno stran portala eRevizija ter da je »[o]menjeni dostop do spletne strani portala eRevizija zgolj eden izmed možnih načinov, ni pa to ni edini in izključni možen način. Dostop do spletne strani portala eRevizija je mogoč neposredno prek spletnega naslova https://www.portalerevizija.si/. Pri tem ne gre spregledati, da je naročnik v pravnem pouku izpodbijane odločitve o oddaji javnega naročila izrecno navedel spletni naslov portala eRevizija (https://www.portalerevizija.si/), zato je bil vlagatelj z omenjenim spletnim naslovom seznanjen. Navsezadnje pa bi lahko vlagatelj, če »tipka za revizijo« na portalu eNaročanje ni delovala, že v spletni iskalnik (npr. Google) vpisal besedo »eRevizija« in na ta način dostopal do spletne strani portala eRevizija.«. DKOM je vlagatelja opomnila, da si je za vložitev zahtevka za revizijo prek portala eRevizija (ne glede na način dostopa do spletne strani) treba urediti dostop do tega portala s predhodno registracijo.[9] Ob tem je dodala, da »[j]e ureditev pravočasnega dostopa do portala eRevizija v sferi ponudnikov (tako kot pred uporabo portala eRevizija pravočasna oddaja priporočene pošiljke na pošti oz. na pooblaščenem bencinskem servisu), zato se ponudniki tudi ne morejo razbremeniti odgovornosti, če dostopa ne uredijo pravočasno.«.

Z odločitvijo v zadevi 018-070/2021 je DKOM jasno in izčrpno pojasnila razloge, zaradi katerih način vložitve pravnega sredstva obravnava kot procesno predpostavko, od katere je odvisna meritorna presoja strankine vloge. Ker zoper odločitve Državne revizijske komisije, ki so bile izdane v postopku s pritožbo, ni dopustno voditi upravnega spora, navedena odločitev za prakso dejansko pomeni zavezujoč precedens, v skladu s katerim je treba z ZPVPJN predpisan način vložitve zahtevka za revizijo oziroma pritožbe šteti kot okoliščino, od katere obstoja ali neobstoja je odvisna dopustnost vsebinskega presojanja zahteve za pravno varstvo v postopkih oddaje javnih naročil. S tem, ko je pravilo iz prvega odstavka 24. člena (oziroma drugega odstavka 51. člena) ZPVPJN povzdignjeno na raven procesne predpostavke, gre torej šteti, da je z njim predpisan način uresničevanja pravice do pravnega varstva iz 25. člena Ustave RS. Vprašanja o tem, ali takšna (zakonska) ureditev morda ne utesnjuje pravice strank do pravnega varstva in kakšna je stopnja vpliva negativne posledice (dokončna izguba pravice do meritorne presoje), ki jo neupoštevanje prej navedenih določb ZPVPJN pomeni za to pravico, tako ostajajo prepuščena pravni teoriji.

 

---

[1] 13 a člen ZPVPJN v povezavi s 44. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS 60/2017 - ZPVPJN-B) ter 16. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS 72/2019 - ZPVPJN-C)

[2] https://www.portalerevizija.si/

[3] Portal eNaročanje (https://www.enarocanje.si/)

[4] Prvi in drugi odstavek 13 a člena ZPVPJN

[5] Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.

[6] http://www.dkom.si/odlocitve_DKOM/2021052007375322/

[7] https://www.enarocanje.si/

[8] Pri tem je zanimivo, da je DKOM pritožbo ki jo, kot je razvidno iz obrazložitve njene odločitve, vlagatelj ni vložil preko portala eRevizija, ampak jo je poslal priporočeno po pošti, obravnavala po vsebini ter jo (vkljub določbi drugega odstavka 51. člena ZPVPJN) ni zavrgla zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk (na kar sicer opozarja v obrazložitvi svoje odločitve).

[9] 3. člen Pravilnika o portalu eRevizija za izmenjavo informacij in dokumentov v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku (Uradni list RS, št. 32/19)