TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se izrek sodbe sodišča prve stopnje v I. točki delno spremeni tako, da se:

sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 130373/2014 z dne 2. 10. 2014 razveljavi v 1. točki izreka ter v 3. točki izreka ostane v veljavi.

II. Ugotovi se obstoj terjatve tožeče stranke do tožene stranke v višini 18.535,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 11. 2012 do plačila.

III. Po medsebojnem pobotanju je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki 18.170,12 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 11. 2012 do plačila.

IV. V preostalem se pritožba zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem delu, potrdi.

V. Tožena stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Skladno z 216. členom ZPP je sodišče ceno 10,40 EUR na uro, ki jo je obračunala tožeča stranka, ugotovilo kot primerno glede na to, da so iz cenika suhomontažnih sistemov sekcije gradbincev Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije razvidne cene montažne (16,80 EUR) oz. režijske ure (18,90 EUR) bistveno višje. Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, saj je slednja cena skladna z določbo drugega odstavka 642. člena OZ, ki določa, da če plačilo ni določeno, ga določi sodišče tako, da ustreza vrednosti dela, za tak posel običajno potrebnemu času kot tudi za to vrsto dela običajnemu plačilu.

Pisna izjava predlagane priče se lahko uporabi kot dokaz samo, če je pridobljena skladno z 236.a členom ZPP. V konkretnem primeru se je sodišče prve stopnje odločilo, da bo izvedlo predlagani dokaz (zaslišanje priče) in jo povabilo na narok. Priča izostanka ni opravičila, ampak je po lastni odločitvi poslala pisno izjavo brez poziva ali soglasja sodišča o tem. Kršitev načela neposrednosti bi bila, če bi sodišče njeno izjavo upoštevalo brez da bi bile izpolnjene predpostavke iz 236.a člena ZPP.