TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Če je obdolženec v priporu, zunajobravnavni senat pa ob ugovoru spozna, da je potrebna boljša razjasnitev stvari, da bi se mogla
preizkusiti utemeljenost obtožnice in vrne obtožnico tožilcu, da zahteva preiskavo ali njeno dopolnitev (2. odstavek 276. člena
ZKP), se za pripor uporabljajo določbe 207. člena ZKP.

Zakon o kazenskem postopku ureja pripor različno glede na fazo postopka. Tako sme biti obdolženec v priporu po sklepu
preiskovalnega sodnika največ en mesec (1. odstavek 205. člena ZKP). Pripor lahko, največ za dva meseca, podaljša zunajobravnavni senat (2. odstavek 205. člena ZKP). Za hujša kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen zapora nad pet
let, pa lahko po sklepu vrhovnega sodišča o podaljšanju pripora traja pripor največ 6 mesecev.

Po vložitvi obtožnice lahko traja pripor največ dve leti (5. odstavek 207. člena ZKP). Po preteku dveh mesecev od zadnjega sklepa o priporu mora senat po uradni dolžnosti preizkusiti ali so še podani priporni razlogi ali ne (2. odstavek 207. člena ZKP).
Ko preiskovalni sodnik konča preiskavo, lahko tožilec vloži obtožnico. Zoper obtožnico je lahko vložen ugovor, lahko pa predsednik senata, pred katerim naj bo glavna obravnava, zahteva odločitev zunajobravnavnega senata, če se z obtožnico ne strinja.

Namen presoje zunajobravnavnega senata ob ugovoru oziroma zahtevi je, ali je zoper določeno osebo na mestu sojenje, da bi se preprečila morebitna nepotrebna glavna obravnava. Zato mora zunajobravnavni senat preizkusiti utemeljenost obtožnice. Če oceni, da je zadeva premalo razjasnjena, vrne obtožnico tožilcu in mu naloži, da naj v določenem roku zahteva dopolnitev preiskave in določno pove, v kateri smeri jo je treba dopolniti, ali pa, da naj zahteva, da se opravi preiskava, če je bila vložena neposredna obtožnica in torej pred vložitvijo obtožnice preiskave ni bilo (2. odstavek 276. člena ZKP).

V sodni praksi kot prevladujoče velja stališče, da po vrnitvi zadeve v dopolnitev preiskave ali v preiskavo velja za pripor režim, kot ga zakon predpisuje za pripor po vložitvi obtožnice. Pred časom se je ponovno pojavilo vprašanje ali zatem, ko zunajobravnavni senat vrne obtožnico tožilcu, da zahteva dopolnitev ali opravo preiskave, velja glede pripora režim po vložitvi obtožnice ali režim pripora med preiskavo, ko lahko traja pripor največ šest mesecev. Ponovljeno je bilo tudi že večkrat dano opozorilo, da bi bile ob stališču, da velja za pripor režim po vložitvi obtožnice, možne zlorabe, ker bi preiskovalni sodnik lahko hitro končal preiskavo, upravičeni tožilec bi na tej podlagi vložil obtožnico, nato pa bi lahko pripor trajal v nedogled.

Odgovor na to vprašanje je treba iskati predvsem v pomenu odločitve zunajobravnavnega senata, da se dopolni oziroma opravi preiskava. Dopolnitev ali oprava preiskave se zahteva zato, ker zunajobravnavni senat ne more odločiti o vloženem ugovoru ali zahtevi predsednika razpravljajočega senata, ker ni mogoče preiskusiti utemeljenosti obtožnice. Šele zatem, ko je preiskava dopolnjena ali opravljena, lahko zunajobravnavni senat meritorno odloči o ugovoru ali zahtevi predsednika razpravljajočega senata, ki do tedaj sploh še nista bila rešena. Tedaj gre še vedno za fazo, ko je postopek pred zunajobravnavnim senatom in ko se odloča o ugovoru oziroma zahtevi predsednika razpravljajočega senata. Gre tedaj za fazo po vloženi obtožnici.

Možnosti morebitnih zlorab preiskovalnega sodnika ali upravičenega tožilca naj bi bile v tem, da bi režim pripora po vloženi obtožnici omogočal, da preiskovalni sodnik prvotne preiskave ne bi opravil temeljito in bi bila na tej podlagi vložena obtožnica, ko bi lahko pripor trajal neomejeno. Ta argument je izgubil svojo težo s tem, ko je Zakon o kazenskem postopku v določbi 5. odstavka 207. člena trajanje pripora po vloženi obtožnici omejil na največ dve leti. Morebitne zlorabe nadalje lahko prepreči dolžnost sodišča, da mora vsaka dva meseca od izdaje zadnjega sklepa o priporu po uradni dolžnosti preizkusiti obstoj pripornih razlogov, znotraj teh rokov pa tudi na predlog strank, ki lahko vsak čas predlagajo odpravo pripora. Proti stališču, da velja v primeru dopolnitve preiskave ali njene izvedbe po vložitvi obtožnice režim pripora iz preiskave, po grozi tudi realno pričakovanje, da zunajobravnavni senat velikokrat zaradi izteka roka sploh ne bi mogel zahtevati dopolnitve preiskave ali njene izvedbe, ker bi rok za pripor že iztekel do vložitve obtožnice, kar bi bilo v škodo trajanju in kvaliteti glavne obravnave.