na dokumentu
Portal TFL
VSL sodba I Cpg 582/2015 - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – izpodbojna pravna dejanja – domneve o obstoju pogojev za izpodbijanje – insolventnost – nadomestn...
SODIŠČE
Višje sodišče v Ljubljani
ODDELEK (*)
Gospodarski oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
1.12.2015
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSL sodba I Cpg 582/2015
INTERNA OZNAKA (*)
VSL0077995
SENAT, SODNIK
Irena Dovnik (preds.), Mateja Levstek (poroč.), mag. Damjan Orož
INSTITUT VSRS
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – izpodbojna pravna dejanja – domneve o obstoju pogojev za izpodbijanje – insolventnost – nadomestna izpolnitev – redno poslovanje družbe – obveznost enakega obravnavanja upnikov – naklep oškodovanja upnikov – običajen način izpolnitve – vedenje o insolventnosti – substanciranje trditev
PODROČJE VSRS
STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
IZREK
I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.
II. Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.
II. Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.
JEDRO
Tudi takrat, ko gre za stroške rednega poslovanja družbe, pa so ti plačani, to še ne pomeni, da taka dejanja ne morejo biti izpodbojna. Tudi taka dejanja so izpodbojna, če niso vsi upniki, ki so v enakem položaju, torej vsi upniki terjatev, ki so nastale zaradi potreb rednega poslovanja, obravnavani enako, torej če niso vsi enako poplačani.
Ni potrebno, da bi imeli pravdni stranki ob izvedbi izpodbijanih dejanj namen oškodovati ostale upnike. Pomembno je le dejstvo, da je do tega prišlo.
Za obstoj insolventnosti je dovolj le ena od oblik insolventnosti.
Dejstvo, da tožeča stranka sama ni predlagala začetka stečajnega postopka, ne kaže na to, da naj insolventnosti sploh ne bi bilo. To lahko kaže le na neizpolnjevanje zakonskih dolžnosti uprave stečajnega dolžnika.
Način izpolnitve vsekakor ni bil običajen, poleg tega tožeča stranka najemnin že dalj časa ni plačevala, kar ni bilo sporno. To pa so tisti znaki, ki bi toženo stranko morali napotiti k preverjanju njene solventnosti.
Tako je bilo dovolj znakov, zaradi katerih bi tožena stranka morala vedeti za insolventnost tožeče stranke.
Ni potrebno, da bi imeli pravdni stranki ob izvedbi izpodbijanih dejanj namen oškodovati ostale upnike. Pomembno je le dejstvo, da je do tega prišlo.
Za obstoj insolventnosti je dovolj le ena od oblik insolventnosti.
Dejstvo, da tožeča stranka sama ni predlagala začetka stečajnega postopka, ne kaže na to, da naj insolventnosti sploh ne bi bilo. To lahko kaže le na neizpolnjevanje zakonskih dolžnosti uprave stečajnega dolžnika.
Način izpolnitve vsekakor ni bil običajen, poleg tega tožeča stranka najemnin že dalj časa ni plačevala, kar ni bilo sporno. To pa so tisti znaki, ki bi toženo stranko morali napotiti k preverjanju njene solventnosti.
Tako je bilo dovolj znakov, zaradi katerih bi tožena stranka morala vedeti za insolventnost tožeče stranke.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.