TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Sodba Vrhovnega sodišča št. II Ips 331/2014 z dne 28. 5. 2015 se razveljavi in zadeva se vrne Vrhovnemu sodišču v novo odločanje. 

Sestavina človekove pravice do enakega varstva pravic je pravica do poštenega sojenja, katere bistveni del je obrazložena sodna odločba. Z njo mora sodišče na konkreten način in z zadostno jasnostjo opredeliti razloge, na podlagi katerih je sprejelo svojo odločitev.     Ko Vrhovno sodišče spremeni odločitev nižjih sodišč, zahteva po obrazloženosti zanj ni bistveno ožja od obveznosti sodišča prve stopnje. Sodišču ni treba odgovarjati na vsak argument stranke, mora pa se opredeliti do tistih, ki so za presojo spora odločilni. Iz sodbe Vrhovnega sodišča mora biti razvidno, da je sodišče pri odločanju upoštevalo vse bistvene navedbe strank, ki so dovolj argumentirane in niso očitno neutemeljene, in se je do njih tudi opredelilo.    Pritožnika sta v tožbi trdila, da je njuna nepremičnina na trgu vredna manj, kot bi bila vredna ekvivalentna nepremičnina brez načrtovanega železniškega koridorja, to pa zato, ker njeno vrednost zmanjšuje načrtovani potek železniškega koridorja, ki še ni zgrajen. Vrhovno sodišče je zavrnitev njunega odškodninskega zahtevka oprlo predvsem na stališče, da razlika med vrednostjo nepremičnin brez železniškega koridorja in vrednostjo nepremičnin z že zgrajenim koridorjem abstraktno ustreza pojmu škode kot zmanjšanja premoženja, vendar ta škoda še ni nastala. S tem je Vrhovno sodišče podalo odgovor na vprašanje, ki ga pritožnika nista zastavila, brez ustavno upravičenega razloga pa ni odgovorilo na dejanske trditve pritožnikov, ki niso bile očitno neutemeljene ali nesmiselne.