TFL Vsebine / TFLGlasnik

Poslovne goljufije ostajajo pereča težava, ki ji mnoga podjetja ne posvečajo dovolj pozornosti, so opozorili sodelujoči na okrogli mizi v sklopu 4. konference Poslovna forenzika, ki smo jo v okviru mednarodnega tedna ozaveščanja o prevarah organizirali v sodelovanju s Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani in Visoko šolo za računovodstvo in finance. Posebno odmevna je bila naša okrogla miza O načinih preprečevanja goljufij in obvladovanja drugih tveganj. Sogovorniki Ivan Simič, Klaudijo Stroligo, Yuri Sidorovich in Branko Mayr si, kot je poročala STA, niso bili enotni, vsi pa so izpostavili pomen ničelne tolerance do goljufanja.

Vodilni partner in vodja področja forenzike za jadransko regijo v družbi Deloitte Yuri Sidorovich, tudi pobudnik mednarodnega tedna ozaveščanja o prevarah, ki je potekal po spletu, je kot največjo težavo na tem področju izpostavil nepriznavanje podjetij, da goljufije obstajajo. »Tudi mnoga zasebna podjetja si ne priznajo, da so morda žrtev prevare,« je dejal.

Davčni svetovalec Ivan Simič je opozoril predvsem na pomanjkljivo vzgajanje in izobraževanje ljudi, da do goljufij sploh ne bi prihajalo. »Začeti se mora že z vzgojo v otroštvu,« je poudaril in pozval tudi k učinkovitemu sankcioniranju kršitev. To po njegovih besedah ne sme pomeniti pretirane represije, da ljudi »kar po vrsti razglašamo za utajevalce davkov«. Nujna so jasna pravila, saj je na davčnem področju veliko tveganja zaradi neznanja, je opozoril. Opozoril je tudi na pogosto problematično samovoljno ravnanje uradnikov.

Kadrovski vidik tveganj je izpostavil tudi svetovalec Svetovne banke, Združenih narodov in Sveta Evrope za področje preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma Klaudijo Stroligo. Vlade se v Sloveniji po njegovih besedah menjajo zelo pogosto, zato je strokovno neodvisnost kadra težko zagotoviti.

Kot je ocenil Branko Mayr z Visoke šole za računovodstvo in finance, je največja težava na področju goljufij v poslovnem svetu pomanjkljiva kakovost preiskav. V njih je po njegovem mnenju preveč halo efekta. »Izboljšajmo kakovost preiskav. Ko organ pregona naredi napako, je ni več mogoče popraviti,« je opozoril. Mayr je pozval k imenovanju odgovornih posameznikov na položaje, kjer se sprejemajo odločitve. »Želim si odločevalce in ne birokratov. Debirokratizacija je tudi prvi pogoj za boj s kriminalom,« je dejal.

Stroligo je opozoril na pomen dobre analize in pravilne interpretacije podatkov. To je ključnega pomena tudi po Sidorovichevem mnenju, saj nerazumevanje tveganj vodi v nesmiselno trošenje denarja.

Na začetku je udeležence konference, ki je potekala po videopovezavi, pozdravil Boštjan Koritnik, minister za javno upravo, in uvodoma spomnil, da je prav na dan začetka konference začela veljati novela zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Dodal je, da ravno preprečevanju korupcije in prevar posvečajo na ministrstvu posebno pozornost, zlasti na področju javnega naročaja in izobraževanja javnih uslužbencev v boju proti korupciji.

»V letu 2019 je skorajda 2000 naročnikov oddalo za več kot 5,5 milijarde javnih naročil, kar pomeni 11,5 odstotka BDP. Ali drugače povedano: leta 2019 so javna naročila pomenila 56 odstotkov odhodkov proračuna Slovenije. Torej je učinkovito javno naročanje ključno za reševanje številnih izzivov politike. Transparentnost sistema javnih naročil v Sloveniji izjemno prispeva tako k preglednosti kot tudi zmanjšanju korupcijskih tveganj.«

Minister je spomnil, da je OECD spomladi končal projekt analize slovenskega sistema javnega naročanja, v katerem ugotavlja ravno to. Posledično je postala Slovenija ena od držav OECD, ki daje javno na voljo največ informacij o postopkih javnega naročanja. Zlasti je pomemben portal e-javnega naročanja, ki je pomemben naročnikom, ponudnikom in tudi širši javnosti in novinarjem. Januarja bo zaživela obvezna uporaba portala e-revizija.

»Transparentnost sama po sebi ni dovolj v boju s korupcijo; bistveni so podatki in njihova kakovost, zato gremo s kolegi iz uprave za javna plačila na ministrstvu korak dlje. Začeli smo vzpostavljati sistem, ki bo kot eden prvih v EU povezal izplačila iz pogodb iz javnih naročil in javna naročila. Tako bo na voljo transparenten prikaz ne le predvidene vrednosti naročil, temveč tudi dejanske porabe javnih sredstev v vseh podanih javnih naročilih. Doslej so bili izvedeni trije vladni programi pri preprečevanju korupcije. Tako ministrstvo za javno upravo že četrto leto na delavnicah usposablja zaposlene. Od leta 2017 do letos se je usposabljanj udeležilo 1999 udeležencev.«

V nadaljevanju konference je davčni svetovalec Ivan Simič ostal zvest svojemu iskrivemu slogu, saj je že z naslovom teme »Ko nerodnost postane davčna utaja« napovedal, da bomo slišali številne primere iz njegove bogate prakse. Da te lahko, kot je dejal Simič, tudi če ravnaš po vseh pravilih, doleti kazenska ovadba. Še zlasti zanimivo je bilo prisluhniti Simičevi podrobni razlagi o tem, kako organizirati poroko, da vam bo Furs verjel, da ste darila dobili na poroki. Simič pravi, da bi bilo skorajda nujno pri pregledu poročnih daril vse snemati z videokamero, prisotnost notarja pa bi bila zlata vredna.

Od navadne praske na avtomobilu, razbitega žarometa do organiziranih skupinic za zavarovalniške goljufije in celo odrezane roke. Tako bi z enim stavkom lahko povzeli praktične primere poskusov zavarovalniških prevar. O tem je govoril Klemen Radetič iz službe za preprečevanje, odkrivanje in raziskovanje prevar Zavarovalnice Triglav. Katerih zavarovalniških goljufij ali poskusov goljufij je največ? Avtomobilskih, več kot 60 odstotkov. Največ prevar odkrijejo zaposleni, pomemben delež jih odkrije tudi primerno opremljen računalniški sistem.

»V Zavarovalnici Triglav smo v ta del prizadevanj vključili prav vse zaposlene, saj ima sleherni na svojem računalniku aplikacijo za prijavo prevar,« je povedal Radetič. »Da smo uspešni pri vključevanju zaposlenih v odkrivanju prevar, je najpomembnejša ustrezna podpora vrha podjetja. Tovrstna podpora velja za vsako podjetje in ne le za naše.«

Docent dr. Branko Mayr z Visoke šole za računovodstvo in finance je podrobno osvetlil vidike dela izvedenca v dokazovanju prevar, zlasti kar zadeva praktične vidike vsakodnevnega dela. Andrej Ferlinc, vrhovni državni tožilec, je obravnaval goljufe v luči dokazovanja naklepa oziroma subjektivnega vidika kaznivega dejanja.

Dopoldanski del je z izredno privlačnim opisom orodij in pripomočkov sklenila Mojca Kunšek, direktorica Ajpesa, s temo »Preprečevanje poslovnih prevar je lahko tudi preprosto«. Za cilj pogovora je postavila vsebine o prepoznavanju tveganih poslovnih partnerjev in preprečevanju neprijetnih presenečenj. Prostor nam ne dopušča podrobnejšega povzemanja, saj si poseben zapis zasluži že primer podjetja, katerega izbrani srbski prevoznik je tovor namesto v Rusijo odpeljal in raztovoril na Slovaškem, kdo ve, pri komu, kdo ve, kje. 200.000 evrov izgube je nastalo zgolj zaradi tega, ker vodstvo podjetja ni vsaj s preprostim preverjanjem na internetu ugotovilo, da gre za prevoznika brez kakršnih koli referenc. Da ne govorimo o dostopu do številnih in zanesljivih portalov za preverjanje bodočih poslovnih partnerjev. Posebno bi veljalo podrobneje predstaviti že varovalke na portalu Ajpes.

O tem, kako je razvpita zloraba položaja zapisana in opisana v zakonu, in o dilemah v zvezi z definiranjem tega pojma je govoril doc. dr. Miha Šepec s Pravne fakultete Univerze v Mariboru. Med drugim smo se skupaj z govornikom spraševali in iskali odgovore o dilemi, ali je treba dokazati oškodovanje lastne družbe ali zadostuje pridobitev premoženja drugi osebi.

Poskus razmejitve civilnopravne in kazenskopravne odgovornosti je bil naslov teme, o kateri je govoril odvetnik Tomaž Bajec iz odvetniške pisarne Zdolšek, Klaudijo Stroligo, svetovalec Svetovne banke, Združenih narodov in Sveta Evrope, pa se je lotil izredno aktualne teme o vplivu epidemije na tveganje pranja denarja. Stroligo nas je seznanil z ugotovitvami najuglednejših mednarodnih institucij, ki jim je v tem času skupno to, da ukrepi za zadrževanje covida-19 vplivajo na ekonomijo kriminala in obnašanje storilcev kaznivih dejanj.

Stroligo je kar naštel: ponarejanje blaga, vključno z medicinskimi pripomočki in zdravili, zbiranje sredstev za lažne dobrodelne organizacije, goljufije, povezane z naložbami, omeniti velja tudi kibernetski kriminal, e-poštne in SMS-napade z lažnim predstavljanjem, CEO-goljufije, napade z izsiljevalskim virusom, spletno izkoriščanje otrok. Po drugi strani so zmanjšane možnosti države in zavezancev za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma za učinkovito izvajanje ukrepov na tem področju, zlasti na področju nadzora, sporočanja sumljivih transakcij ter sprememb politik in zakonodaje.

V drugi sklop predavanj smo stopili s ponujenimi teoretičnimi odgovori na vprašanje, kaj šteje za davčni obid, profesorja dr. Jerneja Podlipnika s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Dr. Yuri Sidorovich, vodilni partner in vodja področja forenzike za jadransko regijo v družbi Deloitte, je privlačno in provokativno razlagal, zakaj revizorji pogosto ne ugotovijo goljufij.

Dr. Sidorovich trdi, da »četudi revizor svoje delo pravilno načrtuje in izvede skladno z MSR, še vedno obstaja tveganje, da določene pomembno napačne navedbe v računovodskih izkazih ne bodo odkrite – bodisi zaradi napake bodisi zaradi prevare, kljub temu da je bila revizija pravilno načrtovana in izvedena«. Po drugi strani, kot pravi strokovnjak, revizije odkrijejo kvečjemu štiri odstotke prevar, trije odstotki so odkriti naključno.

»Sicer pa revizor ni odgovoren za preprečevanje in odkrivanje prevar, temveč se odziva na ocenjena revizijska tveganja, ki so odvisna od njegovega poznavanja organizacije, njenega okolja in pridobljenih revizijskih dokazov.« Zato se je Sidorovich zavzel za več izobraževanja forenzičnih revizorjev, ki bi bili primerni strokovnjaki za odkrivanje prevar.

Tako kot smo prvi dan seminarja prisluhnili zelo koristni predstavitvi Zavarovalnice Triglav o preprečevanju prevar, gre šteti kot poseben korak v prakso predstavitev tovrstnih prizadevanj v Petrolu, kar je predstavil Boštjan Trstenjak. Odločilna je, kot je dejal, že organizacijska kultura podjetja, ki je na vrh postavilo vrednote. Kako veliko je polje za spopadanje in preprečevanje goljufij, govorita že dve številki: 5200 zaposlenih in 500 prodajnih mest.

O goljufivem poročanju in kreativnem računovodstvu ali po domače prilagajanju računovodskih poročil je govorila Darinka Klemenšek, pooblaščena revizorka z Visoke šole za računovodstvo in finance, z iste šole pa je prišla tudi dr. Mateja Gorenc, ki je govorila o pripomočkih preiskovanja goljufij.

Zaključek konference in povzetek temeljnih ugotovitev je pripravila Zlata Tavčar, direktorica družbe Tax-Fin-Lex. »Najprej bi rekla, da je znanje tisto, kar je zares potrebno, da sploh lahko odkrivamo in presojamo napake,« je dejala na začetku. »Govorim predvsem o izobraževanju finančnih forenzikov, razumevanju vseh znanj, ki so za to potrebna. Od uprav gospodarskih družb do najnižjih ravni.«

Drugi pomemben vidik je ozaveščanje. To pomeni, da vsakega zaposlenega pripeljemo do tega, da razume, zakaj je preprečevanje prevar zares potrebno; da je to dejansko naš način življenja. V povezavi s tem bi omenila, da se bomo prihodnje leto zagotovo ukvarjali z zaščito žvižgačev – kot je dejal eden od govorcev, 43 odstotkov prevar sporočijo ravno žvižgači, kar je izjemno pomemben podatek.«

Zlata Tavčar je posebej omenila dva primera dobre prakse v dveh najuspešnejših slovenskih družbah, Zavarovalnici Triglav in Petrolu, ki dokazujeta, da je to področje mogoče urediti. Pravi sklep pa je naredila v slogu vprašanja, ki ga postavi na koncu vsakega intervjuja: kaj je naše sporočilo Slovencem?

»Pomembna je volja ljudi za akcijo, kot je dejal eden od govorcev na okrogli mizi. Menim, da je to najpomembnejše. Torej, Slovenci, prebudimo se, akcija velja. In ne le odkrivajmo prevare, ampak živimo etično: upajmo si, odločajmo se.«

Več slik z dogodka najdete na naši FB strani.

* Delno povzeto po STA