TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (2. in 3. točka izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati 121.250,00 SIT stroškov odgovora na pritožbo z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 25.4.2002 dalje do plačila, v 8 dneh.

 

Pritožbeno sodišče v celoti soglaša s pravnim naziranjem prvostopenjskega sodišča, da je med pravdnima strankama sklenjeni Dogovor o poplačilu zahtevkov iz naslova neplačanih zavarovanih terjatev iz leasing pogodb z dne 21.1.1997 (v prilogi A11 in A12, v nadaljevanju: Dogovor) treba opredeliti kot poravnavo v smislu 1089. čl. ZOR. S tem, ko se je tožena stranka v Dogovoru zavezala tožeči stranki poplačati odškodninski zahtevek iz pogodbe o zavarovanju terjatev iz leasing pogodb, med drugim tudi iz leasing pogodbe št. 20-239/93 (pod zaporedno št. 19 priloge Dogovora), se pravna narava terjatve tožeče stranke, opredeljene s pogodbo o zavarovanju terjatev iz leasing pogodb, ni spremenila. Tožena stranka je s tem dogovorom pripoznala zahtevek tožeče stranke na plačilo odškodnine (primerjaj 1. odst. 1090. čl. ZOR) in s tem pripoznala tožničino terjatev po temelju, njeno višino pa sta z omenjenim Dogovorom stranki opredelili na novo. S poravnavo sta torej stranki odpravili spor o upravičenosti tožničinega uveljavljanja odškodninskega zahtevka po pogodbi o zavarovanju terjatev iz leasing pogodb. Spornosti temelja odškodninske terjatve tožena stranka torej po sklenitvi dogovora ne more več uveljavljati.