TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

V prvem odstavku 106. člena Zakona o mednarodni zaščiti (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 83/12 in 111/13) se črta vejica in se razveljavi besedilo: "in sicer v okviru razlogov, podanih v prošnji za mednarodno zaščito, na podlagi katerih ji je bila že priznana subsidiarna zaščita". Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 38. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o mednarodni zaščiti (Uradni list RS, št. 111/13) se zavrže. Sodba Vrhovnega sodišča št. I Up 245/2014 z dne 30. 7. 2014 in sodba Upravnega sodišča št. I U 544/2014 z dne 4. 6. 2014 se razveljavita in zadeva se vrne Upravnemu sodišču v novo odločanje.

Načelo nevračanja zagotavlja prosilcu v postopku, v katerem se odloča o prenehanju mednarodne zaščite zaradi prenehanja ali spremembe okoliščin, zaradi katerih je bila mednarodna zaščita priznana, pravico do poštenega in učinkovitega postopka, v katerem pristojni organ presodi, ali bi bilo zaradi prenehanja mednarodne zaščite to načelo lahko kršeno. Posamezniku mora biti zagotovljen postopek, ki ne ovira realnih možnosti, da dokaže razloge, zakaj mu status mednarodne zaščite ne bi smel prenehati.   Iz načela nevračanja izhaja zahteva, da mora imeti posameznik v postopku, v katerem se odloča o prenehanju subsidiarne zaščite, možnost navesti vse razloge, zaradi katerih mu subsidiarna zaščita ne bi smela prenehati.   V postopku podaljšanja subsidiarne zaščite morajo biti spoštovana vsa jamstva, ki jih 18. člen Ustave zagotavlja v postopkih o prenehanju mednarodne zaščite.    Zakonska ureditev, ki je omejila presojo pristojnega organa v postopku podaljšanja subsidiarne zaščite, le na razloge, na podlagi katerih je bila posamezniku priznana subsidiarna zaščita, je v neskladju s pravico iz 18. člena Ustave.   Pobudnik nima pravnega interesa, če ne izkaže, da izpodbijana določba neposredno posega v njegov pravni položaj.     Ker izpodbijani sodni odločbi temeljita na določbi Zakona o mednarodni zaščiti, za katero je Ustavno sodišče ugotovilo, da je bila v neskladju s pravico iz 18. člena Ustave, je bila tudi z izpodbijanimi sodbami pritožniku kršena pravica iz 18. člena Ustave.