TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožbi se ugodi in se izpodbijani sklep št. 2142-2388/2021/16 (1222-02) z dne 16. 12. 2022 odpravi.

II. Zahtevi za izdajo začasne odredbe se ugodi tako, da mora tožena stranka tožnika nemudoma po prejemu te sodne odločbe izpustiti iz Centra za tujce v Postojni.

Za ugotovitev begosumnosti in razumljivo še toliko bolj za ugotovitev „znatne“ begosumnosti, ni dovolj, če tožena stranka ugotovi zgolj (eno) okoliščino iz določila 84.a člena ZMZ-1 ob tem, da bi po pravu EU vse okoliščine iz člena 84.a ZMZ-1 morale biti vsaj kolikor toliko „objektivne“, ampak mora vedno (objektivni) kriterij begosumnosti povezati in upoštevati skupaj s celovitim dejanskim položajem oziroma okoliščinami prosilca za mednarodno zaščito in njegovih ravnanj. Če je tožnik predhodno že vložil prošnjo v Nemčiji in jo je pozneje zapustil, to pomeni pred koncem postopka v Nemčiji, to še ni zadostna podlaga za pridržanje. Iz izpodbijanega akta namreč ne izhaja, da bi tožena stranka ugotavljala ali upoštevala katero koli okoliščino v zvezi z razlogi, zakaj je po vložitvi prošnje v Nemčiji tožnik to državo zapustil.

Na osebnem razgovoru po Dublinski uredbi je tožnik povedal, da se želi vrniti v Nemčijo. Teh okoliščin tožena stranka ni upoštevala v okviru individualne (posamične) in celovite presoje, četudi se neposredno navezujejo na tožnikovo zatrjevano begosumnost in so bistvene. Bistveno pa je tudi, kar navaja tožeča stranka v tožbi in česar tožena stranka tudi ni ugotavljala pred izdjao odločbe niti temu ne ugovarja v odgovoru na tožbo, da je bil tožnik nastanjen v Azilnem domu od 29. 9. 2022 do 13. 12. 2022 oziroma 15. 12. 2022, torej skoraj tri mesece in ni zapustil Slovenije. Tožena stranka niti ni izkazala, da bi tožnik od dne 13. 12. 2022 do dne 15. 12. 2022 zapustil ali poskusil zapustiti Sloveniji. Tožnik je namreč trdil, da je bil v Sloveniji pri prijatelju in da je ni zapustil. Tudi s tega vidika (druga alineja 84.a člena ZMZ-1) je torej izpodbijani akt nezakonit.

Zakonodajalec ni prenesel določbe člena 8(4) Direktive o sprejemu v ZMZ-1, čeprav je nedavno posegel v ta zakon z določenimi spremembami in je bil iz upravno-sodne prakse ta sistemski problem razviden že dolgo časa.