TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožba se zavrne.

II.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

V zadevi ni spora, da je tožeča stranka dejstva in okoliščine, ki jih opredeljuje kot nova, ugotovila na podlagi zapisnika, ki se nahaja v upravnih spisih in ki je bil v postopku nedvomno upoštevan kot podlaga za odločitev. Ne gre torej za dejstva in dokaze, ki v prejšnjem postopku niso bili navedeni in uporabljeni in jih zato ni mogoče opredeliti kot nove v smislu 1. točke 260. člena ZUP. S predlogom za obnovo postopka po določbah ZUP namreč ni mogoče uveljavljati nepravilnosti sklepa o dejanskem stanju na podlagi nespremenjenega dokaznega gradiva ter ponovne presoje v prejšnjem postopku izvedenih dokazov.

Odločba o vplačilu sredstev, potrebnih za izplačilo zajamčenih terjatev vlagateljev, ki jo na podlagi 467. člena izda tožena stranka, zbirna odločba v smislu 209. člena ZUP. Skladno s 463. a členom ZTFI sodi med pristojnosti in naloge Agencije v zvezi s sistemom jamstva za terjatve vlagateljev preveritev in potrditev zneskov, potrebnih za izplačilo zajamčenih terjatev vlagateljev, in skupnega zneska zajamčenih terjatev vlagateljev iz prvega odstavka 466. člena ZTFI (3. točka), kot tudi izračun zneskov, ki ga morajo plačati borznoposredniške družbe pri aktiviranju jamstva na podlagi 467. člena ZTFI (4. točka), torej na podlagi odločbe, katere izdaja je v pristojnosti tožene stranke. S to odločbo tožena stranka naloži borznoposredniškim družbam iz prvega odstavka 464. člena tega zakona, da vplačajo ustrezen del sredstev, potrebnih za izplačilo zajamčenih terjatev vlagateljev. Akti Agencije so po navedenem akcesorni akti, ki nasproti stranki nimajo neposrednega učinka, saj je o obveznosti borznoposredniških družb odločeno šele z (zbirno) odločbo tožene stranke na podlagi 467. člena ZTFI. Ker akcesorni akti nimajo narave samostojne upravne odločbe, jih je mogoče izpodbijati samo s pravnimi sredstvi zoper zbirno odločbo.