TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi upnikov se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v 5. točki izreka spremeni, tako da se glasi:

"5. Izvršba se delno ustavi za zneska 3.376,98 EUR in 169,24 EUR."

Sicer se pritožba upnikov zavrne in v preostalem izpodbijanem, a nespremenjenem delu (1. in 2. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožba dolžnika se v delu, v katerem se izpodbija 5. točka izreka, zavrže.

III. Pritožba dolžnika se v delu, v katerem se izpodbijata 3. in 4. točka izreka, zavrne in v tem delu potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

IV. Stranke same krijejo svoje stroške pritožbenega postopka.

Čeprav o upnikovi zahtevi, naj se dolžniku nedenarne obveznosti naloži plačilo sodnih penalov, odloči izvršilno sodišče, postopek naložitve plačila sodnih penalov po svoji naravi ni izvršilni postopek, ampak tako imenovani adhezijski postopek, v katerem upnik šele pridobi izvršilni naslov za izterjavo sodnih penalov, to je pravnomočen sklep o določitvi sodnih penalov, ki se nato izterjujejo kot denarna terjatev. S sklepom o določitvi sodnih penalov tako sodišče določi povsem novo obveznost dolžnika, pri čemer je skladno z drugim odstavkom 212. člena ZIZ predpostavka za njegovo izvršljivost pravnomočnost.

Določba tretjega odstavka 313. ZPP se razlaga tako, da v primeru vložitve pritožbe začne teči paricijski rok prvi dan po vročitvi odločbe, s katero je sodišče druge stopnje odločilo o pravnem sredstvu. Da je takšna razlaga glede začetka teka paricijskega roka pravilna tudi v primeru sodnih penalov, pa izhaja iz same narave sklepa o določitvi sodnih penalov, saj se z njim določa nova obveznost dolžnika.