TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba upnika zoper sklep z dne 15. 11. 2019 se zavrne in se sklep potrdi.

II. Pritožbi dolžnice A. A. zoper sklep z dne 7. 2. 2020 se delno ugodi in se sklep v izpodbijani I. točki izreka delno spremeni tako, da se ugovoru ugodi glede izterjave:

- zakonskih zamudnih obresti od glavnice v znesku 36.500,00 SIT za čas od 1. 1. 2002 dalje do plačila in

- zakonskih zamudnih obresti od izvršilnih stroškov v znesku 7.900,00 SIT za čas od 1. 1. 2002 dalje do plačila

ter se v tem obsegu sklep o izvršbi glede dolžnice A. A. razveljavi in predlog za izvršbo zavrne;

v preostalem pa se pritožba zavrne in se sklep v izpodbijanem, a nespremenjenem delu I. točke izreka (o zavrnitvi ugovora glede izterjave zakonskih zamudnih obresti od glavnice v znesku 36.500,00 SIT za čas od 24. 12. 1992 do vključno 31. 12. 2001 in zakonskih zamudnih obresti od izvršilnih stroškov v znesku 7.900,00 SIT za čas od 5. 1. 1993 do vključno 31. 12. 2001) potrdi.

III. Pritožba upnika zoper sklep z dne 7. 2. 2020 se zavrne in se sklep v izpodbijani III. točki izreka potrdi.

IV. Upnik sam krije svoje stroške pritožb zoper sklepa z dne 15. 11. 2019 in 7. 2. 2020 in svoje stroške odgovora na pritožbo dolžnice zoper sklep z dne 7. 2. 2020.

V. Upnik je dolžan dolžnici A. A. v roku 8. dni povrniti 184,50 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka za prostovoljno plačilo dalje do plačila.

Na pozivni sklep, v katerem je sodišče upnika pozvalo k predložitvi pravilnega naslova dolžnika oziroma k podaji predloga za postavitev začasnega zastopnika, se upnik ni odzval in tudi v pritožbi ne trdi, da bi predlog ustrezno popravil oziroma dopolnil. Predlog je tako ostal nepopoln, zato ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo in razveljavilo izdani sklep o izvršbi in opravljena izvršilna dejanja.

Izvršba je bila dovoljena na podlagi verodostojne listine in je sodišče s sklepom o izvršbi dolžniku naložilo, da v 8 dneh po vročitvi sklepa poravna v predlogu navedeno terjatev, in hkrati tudi že dovolilo predlagano izvršbo. Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listne je postal pravnomočen in izvršljiv, odločitev o naložitvi plačila terjatve je s tem pridobila kvaliteto izvršilnega naslova, v njem vsebovana terjatev pa naravo judikatne terjatve, za katero velja desetletni zastaralni rok. Občasne terjatve, ki izvirajo iz takega izvršilnega naslova in zapadejo v bodoče, pa zastarajo v roku treh let od zapadlosti. Zastaralni roki začnejo sicer teči naslednji dan po pravnomočnosti odločbe, vendar pa se za terjatve v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine to pravilo lahko uporabi šele po (neuspešnem) koncu izvršilnega postopka. Posebnost tega postopka je namreč v tem, da je hkrati z naložitvijo plačila terjatve v sklepu o izvršbi tudi že dovoljena izvršba, zato ne pride do časovnega zamika med pravnomočnostjo sodne odločbe, s katero je naloženo plačilo terjatve, in začetkom izvršilnega postopka.

Pritožbeni očitki o kršitvi pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja za presojo pravilnosti izpodbijane odločitve niso pravno odločilni in niti ne morejo biti predmet obravnave v tem postopku.

Utemeljeno pa pritožba opozarja, da bi sodišče moralo pri odločanju o ugovoru uporabiti pravilo ne ultra alterum tantum. Zakonske zamudne obresti od obeh zneskov so do 1. 1. 2002 že presegle glavnico, zato so s tem dnem prenehale teči in je bilo treba dolžničinemu ugovoru v tem delu ugoditi.

Pri presoji uspeha v postopku je odločilno načelo končnega uspeha in ne uspešnost posameznih procesnih dejanj, končnega uspeha s pritožbo pa upnik ni dosegel, zato sam krije pritožbene stroške.