TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Kaznivo dejanje kršitve nedotakljivosti stanovanja stori tudi
solastnik hiše, ki v njej ne stanuje in v kateri ima pravico uporabe
stanovanja druga oseba.

Sodišče prve stopnje je spoznalo obdolženca za krivega kaznivega
dejanja kršitve nedotakljivosti stanovanja po 1. odstavku 71. člena
KZS, ker je v času od 7. do 12.10.1981 v odsotnosti oškodovanke in
brez njenega dovoljenja neupravičeno vdrl skozi vrata v zaklenjeno
stanovanje v M., zamenjal ključavnico na vežnih in kletnih vratih in
s tem oškodovanki onemogočil nadaljnjo uporabo stanovanja. Izreklo mu
je pogojno obsodbo, določilo kazen 2 mesecev zapora in preizkusno
dobo enega leta z dodatno obveznostjo v skladu s 5. odstavkom 71.
člena KZS, da v roku enega meseca po pravnomočnosti sodbe izprazni
stanovanje in ključe stanovanja izroči oškodovanki.
Obdolženec je priznal, da je prišel v sporno stanovanje na način,
opisan v subsidiarni obtožbi, vendar pa je menil, da s tem ni storil
kaznivega dejanja. Poudaril je, da je solastnik sporne
enostanovanjske hiše v M. do 1/6 in da je torej kot solastnik smel na
opisani način priti v stanovanje, pri tem pa je še dodal, da se je
oškodovanka izselila iz spornega stanovanja.
Sodišče prve stopnje je v dokaznem postopku ugotovilo, da je
oškodovanka kot žena obdolženčevega očeta vse od aprila 1976
neprekinjeno živela v spornem stanovanju. Zato je bila vse do moževe
smrti uporabnica stanovanja v skladu s 5. členom zakona o
stanovanjskih razmerjih. Po moževi smrti pa je nanjo prešla posebna
pravica uporabe stanovanja. Obdolženec pa se je že leta 1973 poročil,
se izselil iz stanovanjske hiše svojih staršev in naselil na ženinem
domu. Zavrnilo je tudi obdolženčevo verzijo zagovora, da se je
oškodovanka izselila iz spornega stanovanja. Sodišče prve stopnje
smatra za dokazano, da oškodovanka sporno stanovanje še vedno zaseda,
saj hrani v njem svoje stvari in da se bo vanj, navzlic ponovni
poroki, vrnila. Četudi je obdolženec solastnik spornega stanovanja, v
času vdora ni imel stanovanjske pravice na tem stanovanju, niti ni
bil uporabnik tega stanovanja. Sicer pa lastninske pravice ni mogoče
izenačevati s stanovanjsko pravico. Tudi lastnik oziroma solastnik z
vdorom v stanovanje, ki ga zakonito zaseda druga oseba, stori kaznivo
dejanje kršitve nedotakljivosti stanovanja. Sodišče prve stopnje se
je pri tem v podkrepitev svojega stališča sklicevalo na povsem enako
pravno stališče Vrhovnega sodišča SR Hrvatske iz leta 1972.
Zagovornik se s takim stališčem ni strinjal. Uveljavljal je vse
pritožbene razloge, navedene v 363. členu ZKP in predlagal izrek
oprostilne sodbe, podrejeno pa razveljavitev napadene sodbe.
Pritožbeno sodišče je zagovornikovo pritožbo zavrnilo kot
neutemeljeno in poudarilo, da se v celoti strinja z dejanskimi in
pravnimi zaključki sodišča prve stopnje. Sodišče druge stopnje je še
dodalo, da je objekt zaščite v 71. členu KZS nedotakljivost
stanovanja kot posebna ustavna kategorija (184. člen Ustave SFRJ in
225. člen Ustave SRS). Če bi obveljalo zagovornikovo stališče, bi
bili vsi tisti, ki stanujejo v najemniških stanovanjih, na milost in
nemilost prepuščeni samovoljnim posegom lastnikov.