TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožbi se ugodi tako, da se sklep Ministrstva za notranje zadeve št. 2142-553/2018/33 (1312-07) z dne 25. 5. 2018 odpravi in se zadeva vrne Ministrstvu za notranje zadeve v ponovni postopek.

II. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže.

III. Zahteva tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrže.

Potreba po ugotovitvi in preveritvi identitete je nedvomno izkazana v razlogih izpodbijanega sklepa, ki jim tožnik ne ugovarja, obrazložen pa je tudi očiten dvom v resničnost osebnih podatkov, ki jih je navedel v postopku, še zlasti ob dejstvu, da se je tožnik po lastnih navedbah v BIH predstavljal kot oseba po imenu B. (in tudi, da je odvrgel listine, izdane s strani tamkajšnjega pristojnega organa, vključno z izkaznico prosilca za mednarodno zaščito), kar povedano z drugimi besedami pomeni, da je tožnik različno navajal svoje osebne podatke.

Nevarnost pobega je zgolj ena od okoliščin oziroma elementov za presojo predpisanih zakonskih pogojev, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni za odreditev ukrepa omejitve gibanja na podlagi določbe 3. alineje 1. odstavka 84. člena ZMZ-1, medtem ko glede preostalih zahtev oziroma elementov, ki so normativno vsebovani v zakonskem besedilu 3. alineje 1. odstavka 84. člena ZMZ-1, v izpodbijanem sklepu niso vsebovani ustrezni oziroma odgovarjajoči razlogi.

Ni razvidno, katera so tista pravno relevantna dejstva oziroma ugotovitve tožene stranke glede omejitve gibanja tujcu zaradi postopka vračanja tožnika v skladu z zakonom, ki ureja vstop, bivanje in zapustitev tujcev v RS, da bi se izvedel in izvršil postopek vrnitve ali postopek odstranitve ter je mogoče utemeljeno domnevati, da je prosilec prošnjo podal samo zato, da bi zadržal ali oviral izvedbo odstranitve. Gola domneva, da je tožnik prvo ponovno prošnjo podal samo zato, da bi zadržal ali oviral izvedbo odstranitve, ne zadosti zakonskemu dejanskemu stanu iz 3. alineje 1. odstavka 84. člena ZMZ-1.