TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi zagovornika obtoženega M. P. se delno ugodi, izpodbijana

sodba pa se spremeni tudi po uradni dolžnosti glede pravne

opredelitve ter določene in izrečene kazni obtožencema glede

kaznivega dejanja, opisanega pod točko 3 izreka sodbe in storjenega

na škodo D. V. tako, da se ravnanje obeh obtožencev pravno opredeli

kot kaznivo dejanje tatvine po čl. 211/I KZ v zvezi s čl. 25 KZ, za

katero se

- obtoženemu I. M. izreče

p o g o j n a o b s o d b a ,

v kateri se mu določi kazen 2 (dva) meseca zapora,

ki pa ne bo izrečena, če v preizkusni dobi dveh let ne bo storil

novega kaznivega dejanja;

-obtoženemu M. P. pa se ob nespremenjeni določeni kazni šest (6)

mesecev zapora za storitev poskusa nadaljevanega kaznivega dejanja

velike tatvine po čl. 212/I točka 1 KZ v zvezi s čl. 22 KZ,

opisanega pod točko 1 izreka izpodbijane sodbe, znižata določeni

kazni za kaznivo dejanje velike tatvine po čl. 212/I točka 1 KZ,

opisano pod

točko 2 izreka izpodbijane sodbe, na 1 (eno) leto zapora in za

kaznivo dejanje tatvine po čl. 211/I KZ v zvezi s čl. 25 KZ, opisano

pod točko 3 izreka izpodbijane sodbe, na 2 (dva) meseca zapora ter se

mu nato, upoštevaje preklicano pogojno obsodbo Okrožnega sodišča v

Ljubljani, opr. št. III K 96/2003 z dne 26.9.2003, v kateri je bila

določena kazen 1 (eno) leto in 7 (sedem) mesecev zapora ter

preizkusna doba 5 (pet) let, izreče

e n o t n a k a z e n

2 (dve) leti in 6 (šest) mesecev zapora.

V preostalih delih se pritožba zagovornika obtoženega M. P. zavrne

kot neutemeljena in se v nespremenjenih delih sodba sodišča prve

stopnje potrdi.

 

Ob reševanju pritožbe zagovornika enega od obtožencev je pritožbeno

sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje v škodo obeh obtožencev

kršilo kazenski zakon, ker je njuno ravnanje pravno opredelilo kot

kaznivo dejanje velike tatvine po čl. 212/I točka 1 KZ v zvezi s čl.

25 KZ. Izvedeni dokazni postopek je namreč pokazal, da oba obtoženca

dejanje nista storila na vdoren način, kot je to zmotno ugotovilo

sodišče prve stopnje, saj že iz opisa ravnanja obtožencev izhaja, da

je obtoženi I. M. z originalnimi ključi, ki jih je posedoval kot

zaposleni natakar v tem lokalu, odklenil ključavnici na službenem

vhodu ter nato kot uporabnik številke 4 na tipkovnici alarmne naprave

vnesel številko kode 5911, ki jo je ravno tako posedoval v istem

svojstvu. Oba obtoženca sta torej vstopila v lokal s ključi, ki jih

je obtoženemu M. izročil oškodovani lastnik lokala, pri čemer

M. enako kot do ključa tudi do kode alarma ni prišel na nezakonit

način ali proti volji lastnika lokala. Čeprav je z izvršeno tatvino

zlorabil zaupanje delodajalca, ko je ukradel denar, soobtoženi

P. pa istočasno mobilni telefon, v njunem ravnanju niso podani znaki

očitanega, pač pa le kaznivega dejanja tatvine, opredeljenega v I.

odst. 211. čl. KZ. Za takšno kaznivo dejanje pa je zagrožena kazen

zapora do treh let ter je zato nova milejša pravna opredelitev ter

nižja zagrožena kazen narekovala tudi ustrezno znižanje kazni obema

obtožencema za to kaznivo dejanje.