TFL Vsebine / TFLGlasnik

1. Izračun zneska stroškov izposojanja za usredstvenje

V zvezi s financiranjem pridobitve in usposobitve sredstva v pripravi organizacija izhaja iz predpostavke, da se prednostno financira z izposojenimi sredstvi, šele ko teh zmanjka, pa tudi iz lastnih virov. To velja tudi, če si organizacija za financiranje pridobitve in usposobitve nekega sredstva v pripravi namensko ne izposodi nobenih sredstev. V takem primeru se upošteva, da organizacija pridobitev in usposobitev tega sredstva v pripravi prednostno financira z v obračunskem obdobju še neporavnanimi nenamenskimi izposojami (glejte na primer Grant thornton, 2009, str. 18). Kot nenamenske izposoje pri tem se štejejo vse izposoje, ki niso bile pridobljene namensko za pridobitev in usposobitev sredstev v pripravi. To pomeni, da se kot nenamenske štejejo tudi izposoje, ki so sicer bile pridobljene namensko, vendar pa ne za financiranje pridobitve in usposobitve sredstev v pripravi, ampak za druge namene.

Prav tako se kot nenamenske pri usredstvovanju stroškov izposojanja štejejo tudi v obračunskem obdobju še neporavnane izposoje, ki so izvirno sicer bile pridobljene namensko za financiranje pridobitve in usposobitve sredstev v pripravi, vendar pa je pridobitev in usposobitev teh sredstev do opazovanega obdobja že bila zaključena (glejte Horvat, 2024a, str. 8 in 9).

Način izračuna stroškov izposojanja za usredstvenje v nabavni ali stroškovni vrednosti sredstev v pripravi se razlikuje glede na to, ali gre za stroške namenskih ali za stroške nenamenskih izposoj. Stroški namenskih izposoj se usredstvijo v vrednosti njihovega dejansko nastalega/obračunanega zneska v obračunskem obdobju, zmanjšanega za vse finančne prihodke iz naslova morebitnih začasnih finančnih naložb tako izposojenih sredstev (MRS 23.12 ter SRS 1.45v, 2.36g, 4.25o in 6.21d). Stroški nenamenskih izposoj se v nabavno ali stroškovno vrednost sredstva v pripravi vključijo na podlagi sodila za pripis oziroma tako imenovane usredstvovalne mere (angl. capitalisation rate), ki se izračuna kot tehtano povprečje obrestnih mer vseh izposoj organizacije, ki v opazovanem obračunskem obdobju še niso poravnane, razen namenskih izposoj za financiranje pridobitve in usposobitve sredstev v pripravi, ki do trenutka obračuna še ni zaključeno (MRS 23.14 ter SRS 1.45v, 2.36g, 4.25o in 6.21d).

Znesek stroškov nenamenskih izposoj, ki se v obračunskem obdobju vključi v vrednost sredstva v pripravi, se v tem primeru ugotovi kot zmnožek usredstvovalne mere s tehtanim obdobnim povprečjem vsote (kumulative) vseh dotedanjih izdatkov za sredstvo v pripravi, financiranih z nenamenskimi izposojami (glejte na primer KMPG, 2019). Slednje se izračuna tako, da od tehtanega obdobnega povprečja vsote (kumulative) vseh dotedanjih izdatkov za sredstvo v pripravi, vključno z do tedaj v istem sredstvu že usredstvenimi stroški nenamenskih izposoj, odštejemo tehtano obdobno povprečje vsote (kumulative) izdatkov iz zanj pridobljenih namenskih izposoj.[1] tako ugotovljen znesek stroškov izposojanja za usredstvenje ne sme biti večji od stroškov izposojanja, ki so v opazovanem obdobju dejansko nastali oziroma bili obračunani[2] (MRS 23.14).

Primer 1: Organizacija je v letu 2023 zabeležila naslednje izdatke v povezavi z gradnjo poslovnega objekta za lastne potrebe (glejte tabelo 1). Vsi izdatki so nastali na začetku posameznega meseca.

Tabela 1: Mesečni izdatki za sredstvo v pripravi v letu 2023

Organizacija izgradnjo v celoti financira z lastnimi viri in nenamenskimi posojili.

Podjetje ima 1. 1. 2023 neporavnane tri nenamenske izposoje:

• 000 € s fiksno letno obrestno mero 5 %; odplačilo glavnice v celoti 30. 6. 2023;
• 000 € s fiksno letno obrestno mero 6 %; odplačilo glavnice v šestih enakih četrtletnih obrokih po 100.000 € do 30. 6. 2024;
• 1,000.000 € po variabilni obrestni meri; in sicer do 30. 6. 2023 ta znaša 3 %, potem pa se do konca leta 2023 zniža na 2,5 % letno; odplačilo glavnice v osmih enakih četrtletnih obrokih po 125.000 € do 31. 12. 2024.

Organizacija 1. 7. 2023 najame še dodatno nenamensko posojilo v znesku 500.000 € s fiksno letno obrestno mero 8 %. Glavnico za to posojilo bo odplačala v desetih enakih četrtletnih obrokih po 50.000 €. Koliko stroškov naj organizacija usredstvi v nabavni vrednosti objekta? Predpostavimo, da organizacija stroške izposojanja usredstvuje četrtletno.

Odgovor: organizacija mora za vsako četrtletje izračunati usredstvovalno mero, s pomočjo katere bo ugotavljala znesek stroškov izposojanja za usredstvenje. Da bi jo lahko izračunala, mora najprej izračunati povprečno stanje še neporavnanih nenamenskih izposoj in stroške izposojanja iz njihovega naslova v posameznem obračunskem obdobju. Rezultati izračunov so prikazani v tabelah 2, 3 in 4.

Tabela 2: Povprečno stanje glavnice posojil v posameznem četrtletju

* ker se glavnica posojila v celoti odplača na koncu drugega četrtletja, je njena povprečna vrednost do dne odplačila ves čas enaka.

** Glavnica posojila se vsako četrtletje zmanjša za 100.000 €.

*** Glavnica posojila se vsako četrtletje zmanjša za 125.000 €.

**** Glavnica posojila se vsako četrtletje zmanjša za 50.000 €.

Tabela 3: Stroški izposojanja v posameznem četrtletju

¹ (300.000 x 0,05) : 4

² (600.000 x 0,06) : 4

³ (500.000 x 0,06) : 4

⁴ (400.000 x 0,06) : 4

⁵ (300.000 x 0,06) : 4

⁶ (1,000.000 x 0,03) : 4

⁷ (875.000 x 0,03) : 4

⁸ (750.000 x 0,025) : 4

⁹ (625.000 x 0,025) : 4

¹⁰ (500.000 x 0,08) : 4

¹¹ (450.000 x 0,08) : 4

Tabela 4: Usredstvovalna mera v posameznem četrtletju

¹ 20.250 : 1,900.000

² 17.812,5 : 1,675.000

³ 20.687,5 : 1,650.000

⁴ 17.406,25 : 1,375.000

Ko je usredstvovalna mera za posamezno četrtletje izračunana, lahko pristopimo k izračunu zneskov stroškov izposojanja za usredstvenje v posameznem četrtletju.

Usredstvovalno mero v posameznem četrtletju pomnožimo s tehtanim obdobnim povprečjem vsote (kumulative) vseh dotedanjih izdatkov za sredstvo v pripravi, financiranih z nenamenskimi izposojami. Rezultati izračuna so prikazani v tabeli 5.[3]

Tabela 5: Stroški izposojanja za usredstvenje v posameznem četrtletju

* Če povprečno stanje kumulative izdatkov za sredstvo v pripravi presega povprečno stanje nenamenskih izposoj v obdobju, je treba za izračun stroškov izposojanja za usredstvenje pomnožiti usredstvovalno mero s povprečnim stanjem nenamenskih izposoj v opazovanem obdobju, sicer bi stroški izposojanja za usredstvenje presegli znesek v obračunskem obdobju nastalih (obračunanih) stroškov izposojanja.

ᵃ 1,200.000 x 1/3 + 1,600.000 x 2/3[4]
ᵇ 1,915.631,73 x 2/3 + 2,115.631,73 x 1/3
ᶜ 2,133.444,23 x 1/3 + 2,733.444,23 x 2/3 
ᵈ 2,854.131,73 x 2/3 + 3,354.131,73 x 1/3

V prikazanem primeru organizacija financira pridobitev in usposobitev sredstva v pripravi samo s sredstvi iz nenamenskih izposoj in lastnih virov. Vendar pa je v praksi pogosto tudi financiranje s kombinacijo nenamenskih in namensko izposojenih sredstev. V takih primerih se pri izračunu stroškov izposojanja za usredstvenje prednostno upošteva uporaba namenskih virov, šele ko teh zmanjka, pa tudi nenamenskih (glejte na primer Grant thornton, 2009, str. 18).[5] Izračuni so v takem primeru kompleksnejši, saj je treba ločeno ugotavljati stroške izposojanja, ki se usredstvijo iz naslova namenskih izposoj, in stroške izposojanja, ki se usredstvijo iz naslova nenamenskih izposoj. To prikazuje naslednji primer.

Primer 2: Enaki podatki kot v prejšnjem primeru, le da organizacija izgradnjo objekta deloma financira tudi z dvema namenskima posojiloma. In sicer si 1. 1. 2023 namensko izposodi 1,000.000 € po obrestni meri 4 % letno za dobo dveh let. Obresti se plačujejo sproti, glavnica pa se v celoti vrne na koncu dobe izposoje. Organizacija je celoten znesek namenskega posojila takoj ob pridobitvi porabila za nakup zemljišča. Drugo namensko posojilo je organizacija pridobila 1. 10. 2023, in sicer 400.000 € za dobo enega leta po 3-odstotni letni obrestni meri. Obresti se prav tako plačujejo sproti, glavnica pa se v celoti vrne na koncu dobe izposoje. Organizacija je 100.000 € te izposoje porabila takoj ob pridobitvi, 300.000 € pa na začetku decembra. Koliko stroškov naj organizacija usredstvi v nabavni vrednosti objekta? Predpostavimo, da organizacija stroške izposojanja usredstvuje četrtletno.

Odgovor: Četrtletne usredstvovalne mere so enake kot v prejšnjem primeru. Stroški namenskih izposoj se usredstvijo v dejansko obračunanem znesku v obdobju.

Prednostno se upošteva financiranje z namenskimi posojili, šele ko namenskih sredstev zmanjka, pa financiranje z nenamensko izposojenimi sredstvi. Rezultati izračuna so prikazani v tabeli 6.[6]

Tabela 6: Stroški izposojanja za usredstvenje v posameznem četrtletju

* Če povprečno stanje kumulative izdatkov za sredstvo v pripravi, ki niso financirani iz namenskih izposoj, presega povprečno stanje nenamenskih izposoj v obdobju, je treba za izračun stroškov izposojanja za usredstvenje usredstvovalno mero pomnožiti s povprečnim stanjem nenamenskih izposoj v opazovanem obdobju, sicer bi stroški izposojanja za usredstvenje presegli znesek v obračunskem obdobju nastalih (obračunanih) stroškov izposojanja.

** Ta znesek je treba odšteti, ker gre za izdatke v sredstvo v pripravi, ki so financirani iz namenske izposoje.

ᵃ 200.000 x 1/3 + 600.000 x 2/3[7]

ᵇ 904.974 x 2/3 + 1,104.974 x 1/3

ᶜ 1,115.306 x 1/3 + 1,715.306 x 2/3

ᵈ 1,734.305 x 2/3 + 1,934.305 x 1/3

Vsi izračuni v prejšnjih dveh primerih so narejeni ob predpostavki, da podjetje stroške izposojanja usredstvuje četrtletno. V računovodskih standardih dolžina obračunskega obdobja za usredstvovanje stroškov izposojanja ni določena. Pomeni, da bi organizacija stroške izposojanja lahko usredstvovala tudi v daljših ali krajših časovnih intervalih.

Najbolj logično bi bilo, da bi organizacije to počele mesečno, tako kot se stroški izposojanja praviloma tudi obračunavajo oz. nastajajo. Ker pa gre za precej kompleksne izračune, organizacije včasih to počno tudi za daljše časovne intervale. Ne glede na dolžino obdobja, za katerega se izračunavajo stroški izposojanja za usredstvenje, so vsi postopki izračunavanja enaki tukaj prikazanim, le da se povprečna stanja izračunavajo za daljša obdobja, zaradi česar tudi končni rezultati niso nujno povsem enaki. Najbolj točne rezultate dobimo s sprotnim mesečnim obračunom.

V vrednosti sredstva v pripravi ni dopustno usredstvovati stroškov izposojanja za izdatke, ki se ne nanašajo na njegovo pridobitev in usposobitev za nameravano uporabo. To izhaja iz temeljne zahteve, da je dopustno usredstvovati samo stroške izposojanja, ki bi se jim bilo mogoče izogniti, če se ne bi pojavili izdatki za sredstvo v pripravi (MRS 23.10 ter SRS 1.45v, 2.36g, 4.25o in 6.21d). Pri namenskih izposojah to pomeni, da je iz usredstvovanja njihovih stroškov treba izločiti stroške za del, ki je bil porabljen nenamensko. Zato mora organizacija za vsako izposojo, ki jo je za usredstvovanje stroškov izposojanja opredelila kot namensko, voditi evidenco njene (u)porabe, iz katere je razvidno, koliko je je bilo porabljene namensko, koliko nenamensko in koliko je še neporabljene.[8] kot namenska poraba pri tem se šteje vsaka poraba za izdatke, neposredno povezane s pridobitvijo in usposobitvijo sredstva v pripravi, kot nenamenska pa vse drugo razen začasnih finančnih naložb zaradi ohranjanja vrednosti še neporabljenih sredstev do trenutka njihove namenske porabe.[9] Finančni prihodki iz naslova takih naložb zmanjšujejo znesek stroškov izposojanja za usredstvenje.

Če si organizacija namensko izposodi sredstva za pridobitev in usposobitev več sredstev v pripravi, je treba stroške izposojanja iz naslova take izposoje po ustreznem ključu razdeliti med vsa taka sredstva. Računovodski standardi glede tega ne vsebujejo nobenih zahtev ali napotkov, kar pomeni, da mora organizacija oblikovati lastne rešitve (glejte Horvat, 2024b, str. 10).

Če se ob zaključku priprave sredstva za nameravano uporabo ali prodajo izkaže, da je bila vsota izdatkov za sredstvo v pripravi manjša od vsote zanj pridobljenih namenskih izposoj (pomeni, da organizacija ni v celoti porabila razpoložljivih sredstev namenskih izposoj), je treba za znesek usredstvenih stroškov izposojanja, ki se nanašajo na neporabljen del namenskih izposoj, znižati vrednost sredstva v pripravi in povečati finančne odhodke, saj ni mogoče trditi, da gre za stroške, ki jih ne bi bilo, če ne bi bilo izdatkov za sredstvo v pripravi.

2. Obravnava tečajnih razlik pri izposoji v tuji valuti

Tečajne razlike pri izposojanju se pojavijo, če si organizacija izposodi sredstva v valuti, ki ni njena domača. To namreč pomeni, da jih bo tudi vrniti morala v tuji valuti, pri čemer se v vmesnem času menjalni tečaj lahko spremeni. Če se vrednost domače valute

V primerjavi z valuto, v kateri je nominirana glavnica posojila, zviša, to pomeni, da se je znesek dolga, izražen v domači valuti, zmanjšal. Gre za tako imenovano pozitivno tečajno razliko (angl. foreign exchange gain). obratno seveda govorimo o negativni tečajni razliki (angl. foreign exchange loss), če se vrednost domače valute v primerjavi z valuto, v kateri je nominirana glavnica posojila, zniža. Za vračilo glavnice bo v tem primeru potreben večji znesek v domači valuti, kot je znašal ob najemu posojila. Z drugimi besedami, stroški so se za dolžnika povečali.

V SRS-ju 9.17 je določeno, da se dolgovi, izraženi v tuji valuti, na dan bilance stanja po valutnem tečaju preračunajo v domačo valuto. Povečanje dolgov zaradi tečajnih razlik povečuje finančne odhodke, zmanjšanje dolgov zaradi tečajnih razlik pa finančne prihodke. Iz zapisanega izhaja, da se po SRS-jih tečajne razlike v povezavi z izposojami v tuji valuti v celoti pripoznavajo med finančnimi odhodki in prihodki obdobja, v katerem nastanejo.

Nekoliko drugačna je obravnava tečajnih razlik v MSRP-jih. MRS 23, ki ureja računovodenje stroškov izposojanja, namreč med stroški izposojanja, ki jih moč usredstvovati v vrednosti sredstev v pripravi, navaja tudi tečajne razlike, »če se obravnavajo kot preračun stroškov obresti« (MRS 23.6e). Vendar pa v MRS-ju 23 ni nobenih nadaljnjih napotkov oziroma usmeritev, kako to narediti. Zato se v praksi pojavlja vprašanje, kako po MSRP-jih pravilno izračunati znesek tečajnih razlik, ki »se obravnavajo kot preračun stroškov obresti«, in ali jih je posledično mogoče vključiti v vrednost sredstev v pripravi. IFRIC je že novembra 2007 o tem sklical sestanek, na katerem pa ni bilo danih nobenih dokončnih odgovorov (IFRIC, 2007). IFRIC je na sestanku navedel dva možna ustrezna pristopa k izračunu zneska tečajnih razlik, ki se lahko obravnavajo kot preračun stroškov obresti, in sicer:

1. pristop z uporabo ob sklenitvi pogodbe veljavnega/aktualnega terminskega valutnega tečaja na dan zaključka projekta (angl. forward currency rate);[10]
2. pristop z uporabo obrestnih mer, ki bi jih za podobno izposojo morala plačati organizacija, če bi si sredstva izposodila v domači valuti (angl. notional interes trate).

Uradni zapis sestanka IFRIC-a sicer ne vključuje praktičnih prikazov navedenih metod, vendar pa jih najdemo v strokovni literaturi (glejte na primer Ernst & Young, 2012, in D'Souza, 2012). V strokovni literaturi je mogoče zaslediti tudi druge pristope, ki pa so manj pogosti, zato si v nadaljevanju na praktičnih primerih pogledamo zgolj dva.

Po prvem pristopu se znesek tečajnih razlik, ki se vključi v izračun stroškov izposojanja za usredstvenje, ugotovi kot razlika med zneskom glavnice izposoje po tečaju ob sklenitvi pogodbe in zneskom glavnice izposoje po ob sklenitvi pogodbe veljavnem/aktualnem terminskem valutnem tečaju na dan zaključka projekta. Če je prvi večji od drugega, tako ugotovljena razlika predstavlja znesek pozitivne tečajne razlike (foreign exchange gain), za katerega organizacija lahko zmanjša stroške izposojanja za usredstvenje v nabavni ali stroškovni vrednosti sredstva v pripravi. Vendar pa organizacija stroške izposojanja za usredstvenje iz naslova pozitivnih tečajnih razlik lahko zmanjša največ do ničle, saj iz naslova negativnih stroškov izposojanja vrednosti sredstva v pripravi ni dopustno zmanjševati (IFRIC, 2007, str. 2).

Če je drugi znesek večji od prvega, pa tako ugotovljena razlika predstavlja negativno tečajno razliko (foreign exchange loss), za katero lahko organizacija poveča stroške izposojanja za usredstvenje v nabavni ali stroškovni vrednosti sredstva v pripravi.

Primer 3: organizacija, katere domača valuta so evri, 1. januarja v ameriških dolarjih najame posojilo v znesku 1,000.000 $, s katerim bo financirala izgradnjo sredstva v pripravi. Valutni tečaj 1. januarja znaša 0,95 € za 1 $. Istega dne terminski valutni tečaj na dan predvidenega zaključka projekta 31. decembra znaša 0,90 € za 1 $. Koliko znaša tečajna razlika, ki jo organizacija lahko upošteva pri izračunu stroškov izposojanja za usredstvenje?

Odgovor: Iz razlike med tekočim in terminskim valutnim tečajem na dan sklenitve pogodbe izhaja pozitivna tečajna razlika 1,000.000 x (0,95 – 0,90) = 50.000 €, ki se lahko uporabi za zmanjšanje stroškov izposojanja za usredstvenje v vrednosti sredstva v pripravi, vendar ne več kot do ničle.

Primer 4: organizacija, katere domača valuta so evri, 1. januarja v ameriških dolarjih najame posojilo 1,000.000 $, s katerim bo financirala izgradnjo sredstva v pripravi. Valutni tečaj 1. januarja znaša 0,95 € za 1 $. Istega dne terminski valutni tečaj na dan predvidenega zaključka projekta 31. decembra znaša 1 € za 1 $. Koliko znaša tečajna razlika, ki jo organizacija lahko upošteva pri izračunu stroškov izposojanja za usredstvenje?

Odgovor: Iz razlike med tekočim in terminskim valutnim tečajem na dan sklenitve pogodbe izhaja pozitivna tečajna razlika 1,000.000 x (1 – 0,95) = 50.000 €, ki se lahko kot strošek izposojanja iz naslova negativnih tečajnih razlik usredstvi v nabavni ali stroškovni vrednosti sredstva v pripravi.

Po drugem pristopu je postopek izračuna tečajnih razlik, ki jih je moč vključiti v ugotavljanje stroškov izposojanja za usredstvenje, kompleksnejši, pojavljajo pa se tudi razlike glede na to, ali organizacija v zvezi z izposojami ugotavlja pozitivne ali negativne tečajne razlike. V primerih od 5 do 8 je prikazana obravnava različnih možnosti.

Primer 5 – Negativna tečajna razlika. Organizacija je 1. januarja najela namensko posojilo 10.000 $ za izgradnjo sredstva v pripravi. Projekt izgradnje je bil zaključen 31. decembra istega leta. Letna obrestna mera posojila je znašala 5 %. Obresti so se plačevale sproti, glavnica pa se je v celoti vrnila na koncu dobe izposoje. Domača valuta organizacije je evro, tekoči valutni tečaj je 1. januarja znašal 0,90 € za 1 $, 31. decembra pa 0,98 € za 1 $. Organizacija bi podobno posojilo v domači valuti 1. januarja lahko pridobila po 11-odstotni letni obrestni meri. Kolikšen je znesek tečajne razlike, ki ga organizacija lahko usredstvi kot stroške izposojanja?

Odgovor: Izračun opravimo po korakih, prikazanih v tabeli 7.

Tabela 7: Izračun zneska tečajne razlike, ki ga organizacija lahko usredstvi kot strošek izposojanja

* (0,9 + 0,98) : 2

Negativna tečajna razlika se usredstvi v znesku, ki je manjši izmed izračunanih zneskov pod zaporednima številkama 2 in 4. Stroški, ki se usredstvijo, tako ne morejo biti večji, kot bi bili, če bi podobno posojilo pod podobnimi pogoji najeli v domači valuti.

V danem primeru je manjši znesek pod zaporedno številko 4, zato organizacija poleg obračunanih stroškov obresti 470 € v vrednosti sredstva v pripravi usredstvi še 520 € negativne tečajne razlike. Preostalih 270 € negativne tečajne razlike organizacija pripozna kot finančne odhodke obdobja.

Celoten članek je dostopen za naročnike!