TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Pravnemu redu Republike Slovenije nasprotujejo določbe 2. odstavka 66. člena Zakona o službi družbenega knjigovodstva (Ur. l. SFRJ, št. 70/83 - 20/91) in 20. člena zakona o upravnih sporih (Ur. l. SFRJ, št. 4/77 in 60/77 p). Zato se navedene določbe od 25.6.1991 dalje ne uporabljajo kot republiški predpisi na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 1/91-I).

Po določbi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije se do izdaje ustreznih predpisov Republike Slovenije v Republiki Sloveniji smiselno uporabljajo kot republiški predpisi tisti zvezni predpisi, ki so veljali v Republiki Sloveniji ob uveljavitvi tega zakona, kolikor ne nasprotujejo pravnemu redu Republike Slovenije in kolikor ni s tem zakonom rugače določeno. Na tej podlagi se kot republiška predpisa smiselno uporabljata tudi zakon o službi družbenega knjigovodstva (Ur. l. SFRJ, št. 70/83 - 20/91) in zakon o upravnih sporih (Ur. l. SFRJ, št. 4/77 in 60/77 p). V teh dveh zakonih pa so tudi določbe, ki nasprotujejo pravnemu redu Republike Slovenije.

Zakon o službi družbenega knjigovodstva določa v 2. odstavku 66. člena, da lahko vložita stranki pri Zveznem sodišču zahtevo za izreden preizkus sodbe, ki jo je v računskem upravnem sporu izdalo najvišje sodišče v republiki in je bil z njo kršen zvezni zakon.

Zakon o upravnih sporih v 20. členu določa, da lahko vloži stranka pri Zveznem sodišču zahtevo za izreden preizkus zoper pravnomočno odločbo, ki jo izda v upravnem sporu sodišče v republiki. To zahtevo lahko vloži zaradi kršitve zveznega zakona, drugega zveznega predpisa ali splošnega akta ali zaradi kršitve zveznega predpisa o postopku, ki je utegnilo vplivati na odločitev o stvari, gre pa za uporabo zveznih predpisov (1. odstavek). Zahtevo za izreden preizkus pri Zveznem sodišču lahko vloži tudi stranka, ki ni zadovoljna s pravnomočno odločbo sodišča, izdano v upravnem sporu o zakonitosti upravnega akta, če meni, da prihajajo s takšnim aktom organizacije združenega dela ali delovni ljudje z območja drugih republik in avtonomnih pokrajin v neenakopraven položaj na enotnem jugoslovanskem trgu. Ta zahteva se lahko vloži zaradi kršitve materialnega prava ali pa zaradi kršitve pravil postopka, ki je utegnila vplivati na odločitev o stvari (2. odstavek).

Z dnem osamosvojitve Republike Slovenije so na njenem območju zvezni predpisi izgubili veljavo kot predpisi zvezne države, v katere sestavi Republika Slovenija ni več. Odslej ni več delitve na republiške in zvezne predpise, so samo še republiški predpisi.

Če bi ostala možnost izrednega pravnega sredstva, določenega v 2. odstavku 66. člena zakona o SDK in 20. členu ZUS, bi prišlo do razlike v obsegu pravnega varstva v zadevah, v katerih je bilo v upravnih sporih odločeno na podlagi republiških predpisov nasproti zadevam, v katerih je bilo odločeno po zveznih predpisih. Za republiške predpise namreč navedeno izredno pravno sredstvo ni predvideno. Gotovo pa ne morejo biti deležne večjega pravnega varstva zadeve, v katerih je bilo odločeno po prejšnih zveznih predpisih, ki so po ustavnem zakonu postali republiški predpisi (z omejitvijo, da se uporabljajo smiselno in samo v skladu s pravnim redom Republike Slovenije). Tako različno pravno varstvo ne bi bilo utemeljeno in bi bilo v nasprotju s pravnim redom RS.

Nadaljnji razlog za to stališče je tudi, da je odpadel namen spornih določb, namreč skrb za poenotesnje pravne prakse na ozemlju SFRJ. Vrhovno sodišče Republike Slovenije skrbi za enotno uporabo zakonov v okviru rednega odločanja v upravnih sporih.