TFL Vsebine / TFLGlasnik

Tako je dejala 22-letna pesnica Amanda Gorman v svojem zdaj že znamenitem nastopu ob inavguraciji ameriškega predsednika. Sporočilo, ki bi si ga morali zapisati v srce vsi. A ne le v srce, tudi v dejanja.

»Pogum za dejanja, ki bi ga morali krepiti in ozaveščati za vsa področja našega delovanja.  Pogum, da preneseš kritiko, pogum, da se zamisliš.  Pogum za pravičnost, strpnost, odgovornost in poštenost.  Pogum za delavnost, kreativnost, aktivnost, moč in svobodo.«

Dejanja oziroma ravnanja so zanimiva reč. Tudi navada je zanimiva reč, dolgo potrebuješ, da jo vzpostaviš na novo oziroma spremeniš obstoječo. Spomnite se denimo tistih, ki želijo shujšati, in si rečejo: »Hujšam, zdaj tega ne smem jesti.« Kaj potem? Ali potem boš pa spet jedel tako kot prej? Seveda s takim ravnanjem ne boš naredil prav dosti, vse bo enako, kot je bilo – udobno, ker ti ne bo treba ničesar spreminjati, ampak po drugi strani cilja ne boš dosegel. Za vsako spremembo se je treba potruditi. Zelo. Potreben je tudi pogum. Te dni mi je pod roke prišla knjiga Atomske navade, kjer avtor James Clear pravi, da je najprej pomembna notranja identifikacija, potem lahko z akcijo sledi uspešna implementacija navade. Povedano enostavno, ni pomemben cilj, ampak tvoja identiteta. »Tega ne jem, imam tri obroke na dan, prigrizkov ne jem,« so stavki, ki vodijo k napredku. Verjeti moraš v to, ponotranjiti nov način razmišljanja in lastnega prepričanja.

Navadimo pa se lahko tudi na slabe stvari. Počasi prihaja do nas in se spremeni v navado. Navajeni smo na spreminjajoče se ukrepe, navajeni smo na maske, več kot pol jih še vedno nosi zunaj, pa to v resnici ni več potrebno, navadili smo se na policijsko uro, navadili smo se, da ne moremo kupiti nogavic.

Prepričanje in notranja vera sta bistvena za vse premike. S tem bi se moral ukvarjati vsak pri sebi. Razviti svojo vero je pomembno. To zares verjamem in spoštujem. Enako kot verjamem v lastno vero, ne verjamem v vero kot institucijo.

Veliko malih premikov pomeni velik skupni premik. In veliko poguma pomeni, da ga lahko dosežemo in pridemo do luči.

Osnovna morala vsakega človeka je tisto, kar je ključno. Moraš se pač pogledati v ogledalo. Če si lahko rečeš, dobro, zadovoljen sem s svojim dejanji, lahko mirno spim, potem smo blizu temu cilju.

Ko v nas prevladujejo nemir, veliko nezadovoljstvo in občutek nepravičnosti, da ne govorim o nespoštljivosti in podrejanju institucij ciljem, ki jim niso namenjeni, so pričakovanja in pogum vedno večji.

Lepota Slovenije s trdnim in uspešnim gospodarstvom, ki na osnovi odličnih podjetniških idej mladih in uveljavljenih večjih podjetij predstavlja stabilno osnovo za gospodarsko rast in razvoj, je ključno, kar imamo, in s tem si zagotavljamo svetovno dokazan uspeh. Ob demokratičnih odnosih in hkrati pravilno umerjenem vodenju vseh drugih resorjev brez prevelikega zadolževanja in z jasno strategijo razvoja, ki je trajnostno in okoljsko naravnan s poudarkom na starejših, mladih, stanovanjski politiki, inovativnem in razvojno orientiranem gospodarstvu, je to tisto, kar si želimo. Vse to zagotavlja blaginjo ljudi, kar mora biti ključni cilj vsake države. In pogum za to, da vidimo to luč, je že tu. Dovolj blizu in močno, da vemo, da ne želimo manipulacij, groženj in nespoštljivosti.