TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožbi se ugodi in se izpodbijana odločba Ministrstva za notranje zadeve št. 2142-495/2016/23 (1313-38) z dne 13. 2. 2017 odpravi ter se prošnji za mednarodno zaščito tožeče stranke: A.A., roj. ... 1995 v kraju Basra, Irak, ugodi ter se mu prizna status begunca.

II. Sodna odločba o priznanju statusa begunca z dnem vročitve pravnomočne odločbe velja kot dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji.

Sodišče nasprotno od tožene stranke ocenjuje, da je tožnik (notranje in zunanje) konsistentno, logično in dovolj prepričljivo opisal svoje politično prepričanje in delovanje kot razlog oziroma podlago zatrjevanega preganjanja zaradi političnega prepričanja in ključni razlog za zapustitev izvorne države, kar je še podkrepil z omenjenim grozilnim pismom z opisano vsebino, ki je prav tako skladna tudi s tožnikovimi navedbami v upravnem postopku in na glavni obravnavi, na kateri je sodišče njegovo vsebino preverilo ob sodelovanju pooblaščenke tožene stranke in sodno zapriseženega tolmača za arabski jezik, na podlagi česar sodišče ocenjuje, da so tožnikove navedbe glede političnega prepričanja in temu posledično preganjanja s strani od aktualne oblasti toleriranih oboroženih šiitskih milic kot ključnem razlogu za zapustitev izvorne države logično prepričljive, konsistentne in da tudi same po sebi niso neverjetne glede na predložena poročila oziroma informacije o izvorni državi tožnika, ki jih je toženi stranki predložil tožnik in ki jih je pridobila tudi sama tožena stranka.

Celo če se šteje, da je prosilec neverodostojna oseba, pa pristojni organ (sedaj tožena stranka) ne more mimo tega, da je organ pri presoji pogojev za priznanje subsidiarne zaščite in s tem povezanega načela nevračanja dolžan preveriti prosilčeve izjave v povezavi s specifičnimi in splošnimi informacijami (in ne zgolj na podlagi splošno znanih dejstev, kot tožena stranka v konkretnem primeru), povezanimi z njegovim primerom, kar zahteva že 3. alineja 3. odstavka 21. člena ZMZ.