IZREK
I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani del sodbe (I., prvi odstavek II. in III. točka izreka) spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek tudi v delu, ki glasi:
"1. Ugotovi se, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi št. ... z dne 20. 6. 2023, ki jo je tožena stranka podala tožeči stranki, nezakonita. Delovno razmerje tožeče stranke pri toženi stranki ni prenehalo 22. 6. 2023 in traja še naprej z vsemi pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz delovnega razmerja.
2. Tožena stranka je dolžna tožečo stranko pozvati nazaj na delo, jo prijaviti v matično evidenco pri ZPIZ od 22. 6. 2023 naprej ter ji za čas od 22. 6. 2023 do 30. 11. 2023 obračunati in izplačati nadomestilo plače v višini 3.816,61 EUR, od 1. 12. 2023 do 31. 5. 2024 nadomestilo plače v višini 3.827,84 EUR in od 1. 6. 2024 dalje nadomestilo plače v višini 3.381,98 EUR, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od vsakega neto zneska nadomestila plače od 16. dne v mesecu za pretekli mesec, vse v roku 8 dni."
II. Tožeča stranka krije sama svoje stroške postopka na prvi stopnji.
III. Stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.
JEDRO
Po vsem obrazloženem je utemeljena pritožbena graja, da je šlo pri ugotovljeni tožničini kršitvi pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja (v obliki samovoljnega šestdnevnega obiska filmskega festivala v nasprotju z navodilom oziroma odobritvijo nadrejenega v. d. direktorja) vendarle za dovolj hudo kršitev, da delovnega razmerja ni bilo mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka. Toženka pravilno izpostavlja, da v kolikor bi tudi ostali delavci ravnali tako kot tožnica, delodajalec ne bi imel nobene direktivne oblasti nad delom zaposlenih in ne bi več mogel organizirati in voditi dela. Izbrana sankcija za tožničino kršitev in posledični šestdnevni neupravičen izostanek z dela je tudi skladna s sankcijami v primerljivih primerih iz sodne prakse, ki jih utemeljeno izpostavlja pritožba.
Sodna presoja tožničine kršitve namreč na more iti tako daleč, da bi moral delodajalec pred sodiščem strokovno utemeljevati in upravičevati svoje kadrovsko upravljalske in programske odločitve, konkretno tudi odločitve, koliko delavcev in za kakšno časovno obdobje pošilja na teren za pokrivanje posameznega filmskega festivala. Stališče sodišča prve stopnje, da "ne vidi utemeljenega razloga za to, da v. d. direktorja v primeru tožnice službene poti ni odobril", ni na mestu, saj nedopustno posega v svobodno gospodarsko pobudo toženke ter njene strokovne oziroma programske odločitve. Za odločitev v obravnavani zadevi je bistveno zgolj dejstvo, da je tožnica za službeno pot potrebovala odobritev v. d. direktorja oziroma z njegove strani izdan nalog za službeno potovanje, le-ta pa ji v obravnavani zadevi ni bil izdan. Navržen oz. natančneje nerazdelan prvostopni očitek, da naj bi bil razlog za neodobritev službenega potovanja tožnici drugje, ne pa v racionalni rabi sredstev, in sicer v njenem ravnanju na proslavi H. in udejstvovanju v stavki, tudi če bi bil utemeljen, ne bi mogel upravičiti tožničine samovoljne odločitve, da odide na filmski festival v A. (tujina) kljub neodobrenemu službenemu potovanju in brez kakršnegakoli drugega opravičila oziroma podlage za izostanek z dela v tem času.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.