TFL Vsebine / TFLGlasnik

Pri Anji Obreza, odvetnici in davčni svetovalki v družbi Jadek & Pensa, smo si sposodili naslov njenega referata na 1. konferenci Računovodsko-finančni izzivi pred pripravo zaključnih računov, ki je potekala 19. novembra 2024. Že prva konferenca, ki jo je na to aktualno temo pripravila družba Tax-Fin-Lex, je upravičila pričakovanja. Tudi glede napovedi, da bo sledilo še več naslednjih. Že omenjena pravnica iz največje odvetniške družbe pri nas se je osredotočila na trenutno zelo aktualno vprašanje, kaj transakcija pomeni za pravnika. Tudi v luči izstopa ali izključitve družbenika.

Udeležence konference sta uvodoma pozdravili Zlata Tavčar, direktorica družbe Tax- Fin-Lex, in Silva Koritnik Rakela iz izobraževalne hiše Cilj. Slednja je v nadaljevanju konference, ko je govorila o računovodskih standardih v letu 2024, zelo podrobno nanizala primerjave med mednarodnimi in domačimi standardi ter poudarila, da v mednarodnih standardih računovodskega poročanja ni ničesar novega.

»Stvari se komplicirajo, bi rekli z enim stavkom,« pa je povedala mag. Tanja Urbanija iz BDO svetovanje, ko je govorila o spremembah obračunavanja davka na dodano vrednost v letu 2024. Iskanje odgovora na vprašanje, kdaj in kako se registrirati za obračun DDV, v luči sprememb zakonodaje EU je označila za nekakšno znanstveno fantastiko. O tujih davčnih zavezancih v Sloveniji in domačih v tujini je posebej opozorila na zvrhano mero specifičnosti od države do države v tujini.

»Pomembno je, da podjetja spremljajo morebitne davčne spremembe in njihovo delovanje na portfelj naložb ter obveznosti.«

Svojo priložnost je na konferenci izkoristila Tjaša Kohek iz družbe Tax-Fin-Lex, ki je zelo nazorno in z nekaterimi praktičnimi primeri predstavila TFL AI, to je pravno umetno inteligenco, ki jo ponuja družba. Svetovalka Blanka Vezjak je vse spomnila na ves čas aktualno obvezo trajnostnega poročanja. Njen razmislek je veljal tudi kanalom za obveščanje vseh udeležencev v procesu: ali so verodostojni in vzbujajo zaupanje, so poznani in dostopni? Posebej je spomnila na vprašanje, ali nam viri informacij za naše trajnostno poročanje zagotavljajo razumen dostop do virov informacij in ali so rezultati skladni z mednarodno priznanimi človekovimi pravicami.

Mag. Mihael Pojbič iz odvetniške družbe Jadek & Pensa je govoril o mednarodni davčni reformi oziroma o novem minimalnem davku za večje korporacije in o napovedanih davčnih spremembah na ravni EU. Kot je dejal, gre za dogovor kakšnih 140 držav pod okriljem OECD ‒ vzorčna pravila GLOBE in za direktivo EU (2022/2523) o zagotavljanju globalne minimalne davčne stopnje za mednarodne skupine podjetij in velike domače skupine v Uniji. A to je, kot je dejal mag. Pojbič, »politična zaveza, ki je v izvedbi postala nočna mora (kompleksna in nejasna pravila, odstopanja od vzorčnih pravil in drugo) – ključne so smernice OECD«.

Dr. Mojca Gornjak iz Odvetniške pisarne Senica, ki je članica Andersen Global, je predstavila SRS 3, ki je v uporabi in mu je podlaga MSRP 9, a s slednjim ni v celoti usklajen. Pri SRS 3 naj spomnimo, da gre za standard, ki se uporablja pri knjigovodskem razvidovanju, obračunavanju in razkrivanju finančnih naložb. Med novostmi gre omeniti, da so dodane posebne vrste naložb, kot so plemenite kovine, kriptovalute, naložbe v sklade in podobno. Seveda je bodoče pripravljalce zaključnih računov spomnila, kako in zakaj se finančni prihodki razlikujejo od poslovnih. »Finančne naložbe so pogosto podvržene različnim davčnim predpisom, ki lahko bistveno vplivajo na vrednost in donos naložb. Razumevanje teh vplivov je kritično za načrtovanje davčne strategije podjetja. Pomembno je, da podjetja spremljajo morebitne davčne spremembe in njihovo delovanje na portfelj naložb ter obveznosti.«

Kako se soočiti z davčnimi in pravnimi izzivi pri izplačilu poslovne uspešnosti? Številne poti za to je nanizala mag. Nina Scortegagna Kavčnik. Uvodoma je opozorila, da je treba razlikovati med delovnopravno in davčno obravnavo izplačila poslovne uspešnosti. Delovnopravno obravnavo določajo kolektivne pogodbe, interni akti delodajalca in pogodba o zaposlitvi, davčno obravnavo pa določa ZDoh-2. Treba je razlikovati med delom plače za delovno uspešnost in delom plače za poslovno uspešnost in še kaj bi se našlo. Najbolje so to ponazorili konkretni primeri sodb različnih sodišč.

Na koncu je na vrsto prišel davek od dohodkov pravnih oseb oziroma je bil govor o spremembah za leti 2024 in 2025. Dušan Jeraj iz iConsulta je zbral štiri sklope: pravilo o omejevanju priznanja obresti, prenos davčnih izgub, spremembe pri olajšavi za vlaganje v digitalni in zeleni prehod ter ukinitev »normiranih« d. o. o. Vse to naj bi rezultiralo v večji predvidljivosti javnih financ, spodbudilo hitrejše okrevanje podjetij, na koncu pa uravnotežilo spodbude in fiskalne odgovornosti. Zanimiv je primer olajšav za vlaganja v digitalni in zeleni prehod, ki so bile uvedene v letu 2022. Statistični podatki pravijo, da je leta 2022 olajšave uveljavljalo 437 zavezancev v skupni vrednosti nekaj manj kot 21 milijonov evrov.

Več fotografij si lahko ogledate na našem Facebook profilu!